Sredi aprila smo na mesečnem srečanju DMS v Mariboru govorili o dizajnu kot strategiji. Z zelo zanimivimi gosti smo se pogovarjali, kako z vgrajevanjem dizajna v poslovno strategijo povečati vrednost produkta in s tem ustvarjati nove priložnosti na trgih.
Z nami so bili odlični Luka Stepan (Gigodesign), Gorazd Malačič (Asobi), Matevž Čelik (MAO), Matej Fegus (Donar) in Marko Savić (Vizuarna), ki so predstavili svoje izkušnje.
Govorili smo o:
Luka Stepan (Gigodesign) je na primerih projektov (počitniške prikolice za Adrio Mobil, zložljivo kolo Bigfish, projekta Froc in Leis) pojasnil proces oblikovanja oziroma načrtovanja izdelka. Pravi, da mora dizajn izhajati iz potreb končnega uporabnika in manj iz želja naročnika - naloga dizajnerjev je, da so advokati uporabnikov.
Gorazd Malačič (Asobi) je predstavil delo Asobija in njihovo lastno blagovno znamko dizajnerskih kosov pohištva Tokio ter vse faze, kako je prišlo do te blagovne znamke, od odločitve do proizvodnje. Začeli so s klasično dizajn agencijo, ki je ponujala svoje storitve različnim naročnikom na različnih področjih dizajna. Zdaj vedno manj delajo projekte za naročnike in vedno več svoje lastne. Tokio je nova zgodba, ki so jo začeli dobro leto nazaj in gre za linijo čisto dizajnerskih kosov pohištva.
Marko Savič (Vizuarna) je razložil, kako se »design thinking« razlikuje od strateškega načrtovanja v podjetju. Poudaril je citat: »Strategy without design is just a good research. Design without strategy is just a good idea.« Opisal je delo v tujini oziroma Berlinu, predvsem v primerjavi s Slovenijo. Opisal je svojo izkušnjo poskusa prodora na mednarodni trg s projektom interaktivnih letnih poročil.
Matej Fegus (Donar) je povedal svojo zgodbo, kako je v podjetju začel s študentskim delom, pozneje pa je podjetje kupil. Tudi sam je poudaril pomen delovanja na mednarodnem trgu in majhnosti slovenskega trga. Pravi, da je »dizajn najceneje pridobljena dodana vrednost« in da je oblika tista, ki daje sporočilo uporabniku. Poudaril je pomembnost celote (uporabnosti izdelka, dizajna, komunikacije …), analize trga in pomembnosti karakterja vodilnih kadrov v podjetju. Predstavil je njihov izdelek stol Beatnik in partnerstva z drugimi podjetji.
Matevž Čelik (Muzej za arhitekturo in oblikovanje) je predstavil svoje delo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter izpostavil razstavo Silent Revolutions. Z ostalimi udeleženci srečanja se je strinjal, da oblikovanje ne sodi le v muzeje, galerije in na akademijo, ampak predvsem v gospodarstvo.
Nenehni razvoj novih produktov in izboljšave tako predstavljajo nujo v sodobnem, inovativnem proizvodnem podjetju. Industrijski dizajn prinaša nove rešitve in daje priložnost za razvoj dodane vrednosti, tako na področju tehničnih lastnosti kot tudi na področju razvoja in graditve blagovne znamke. Industrijski dizajn je izhodišče za marketinške strategije, predstavlja in promovira kulturo določenega okolja. Kljub svoji kulturni, umetniški značilnosti, je industrijski dizajn še vedno aplikativna aktivnost, ki je še kako realna in racionalna poslovna usmeritev.
