Čeprav trenutna situacija pomeni velik udarec za šport, vendarle ni vse tako črno, kot se zdi ob pogledu na zaustavljena tekmovanja in prazne tribune. “Tudi v trenutni situaciji lahko športni marketing poišče določene priložnosti, ki pa se vendarle ne pojavljajo v takšni meri in obliki kot v “normalnih” časih. Potrebno bo kar nekaj potrpežljivosti in sodelovanja. Iz tega vidika je še posebej pomembno, da sponzor in športni subjekt delujeta kot partnerja, ki sta skupaj dobrem in slabem, tudi v nedorečenih, nejasnih okoliščinah. Temu sledimo v Atlantic Grupi in zato naša sponzorstva načrtujemo dolgoročno in jih v tem obdobju nismo ustavili,” razmišlja Enzo Smrekar (Atlantic Grupa).

Trenutna situacija za šport pomeni predvsem čakanje na to, da se profesionalni šport vrne v športne arene. “Koronavirus vsem predstavlja novo področje, tudi za šport so trenutne razmere nekaj novega. A šport je skozi čas vedno znal najti rešitve, v športu smo navajeni na nepredvidljivost in različne krize. Zagotovo pa je v tem obdobju prisotna zaskrbljenost, ker ne vemo, v kakšno športno realnost se bomo vrnili. Bolj ali manj je jasno, da bomo športne dogodke do konca leta spremljali brez gledalcev, kar pušča slab priokus, saj ravno zaradi gledalcev športni dogodki prinašajo toliko čustev, veselja in celo evforije. Zagotovo pa ne gre vreči puške v koruzo, v športu poznamo številne primere, ko ob polčasu stvari niso videti dobro, v nadaljevanju pa sledi preobrat. Šport je poln navdiha in najti ga moramo tudi v teh nepredvidljivih časih,” je prepričan Tomaž Ambrožič (Sport Media Focus).

Enzo Smrekar je že vrsto let tesno prepleten s športom. Trenutno zaseda mesto predsednika Smučarske zveze Slovenije in podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, zato lahko na trenutno situacijo pogleda tako iz plati sponzorja kot tudi sponzoriranca. “Sponzor in sponzoriranec skupaj gradita zaupanje in spoštovanje. Za to so potrebne jasno definirano vrednote organizacije, ki so usklajene z vrednotami sponzorja. V Sloveniji je takšnih sodelovanj na žalost zelo malo, čeprav je to edini način, da sponzorstvo postane dolgoročen odnos, v katerem se razvije zaupanje. Trenutna situacija je velika motnja za šport, samo z vidika Smučarske zveze Slovenije smo že utrpeli dvomilijonsko izgubo zaradi odpovedi tekmovanj ob koncu sezone, zdaj pa nas čaka negotova prihodnost, ko ne vemo, kaj se bo dogajalo s tekmovanji in gledalci na športnih prireditvah. A naša dolgoročna sponzorska sodelovanja bomo ohranili, ravno zaradi dejstva, da gre za dolgoletna sodelovanja, ki temeljijo na zaupanju. Klici “na pamet” in prošnje za sponzorstvo po trenutnem navdihu niso recept za sklepanje sodelovanj, to je podobno iskanju službe - če vse povprek pošiljamo svoj življenjepis na elektronske naslove podjetij, bomo težko uspešni. Sponzorstvo je z vidika podjetja investicija, ki zahteva določene povratne učinke. V ta namen imajo podjetja organizirane marketinške oddelke, žal pa je premalo športnih organizacij, ki so organizirane na enak način in zato sponzorsko sodelovanje težko dvignejo na višji nivo.”

Sponzorstvo je z vidika podjetja investicija, ki zahteva določene povratne učinke. - Enzo Smrekar (Atlantic Grupa)

Tudi Tomaž Ambrožič opozarja, da so klubi in organizacije v Sloveniji marketinško pogosto preslabo organizirani: “Naravno partnerstvo ne nastane iz družbene odgovornosti sponzorja, ampak ko sponzor prepozna klub oziroma športno organizacijo kot zanimivo za nagovarjanje javnosti in svojih ciljnih skupin. To je stalna praksa v tujini, pri nas pa še vedno večinoma športni subjekti iščejo sponzorje. Šport se mora tudi pri nas naučiti razmišljati z vidika posla, saj bodo športne organizacije samo na ta način razumele, kaj sponzor išče v skupnem sodelovanju. Pravi kapital športnih organizacij so gledalci, sledilci, kupci, navijači in z njimi je potrebno znati upravljati. Trenutna situacija je jasno pokazala, da šport potrebuje alternative, svojim navijačem in sledilcem mora tudi v tem obdobju dostavljati zanimive nove vsebine. V tujini najdemo kar nekaj dobrih praks, liga NBA je v tem obdobju vso pozornost preusmerila v serijo “The Last Dance”, ki pripoveduje zgodbo o Michaelu Jordanu, enemu izmed največjih košarkarskih zvezdnikov in hkrati eni izmed najmočnejših globalnih blagovnih znamk. Danes se o NBA-ju govori celo več kot v času tekem. Brez športnega dela seveda ne gre, a športne organizacije se bodo morale začeti obnašati kot podjetja na trgu in okrepiti podporni del. Študent, ki skrbi za PR in komunikacijo ni kompetenten sogovornik dobro organiziranih blagovnih znamk, ki želijo sodelovati s športno organizacijo. Za gradnjo in učinkovito upravljanje sponzorskega odnosa potrebujejo športne organizacije profesionalno ekipo.”

Pravi kapital športnih organizacij so gledalci, sledilci, kupci, navijači in z njimi je potrebno znati upravljati. - Tomaž Ambrožič (Sport Media Focus)

Enzo Smrekar je prepričan, da lahko sponzorski odnos ostane trden tudi v trenutni situaciji. “Partnerstvo med sponzorjem in sponzorirancem presega “tekmo med vikendom”. Poglejmo si samo kampanjo Ilke Štuhec in Nove ljubljanske banke v obdobju, ko je bila Ilka poškodovana in ni tekmovala. Za takšne aktivnosti pa ni dovolj, da je proaktiven samo sponzor, ampak morajo tudi športne organizaciji predlagati ideje za aktivnosti in sodelovanje. Na Smučarski zvezi Slovenije vsako poletje pripravimo ideje za sponzorje, kako načrtovati in izvajati skupne aktivnosti in tako se je denimo lani rodila srečka “Zmagujmo skupaj”, ki je plod sodelovanja med Športno loterijo, Petrolom in Smučarsko zvezo. Ko do nas pristopijo potencialni sponzorji, postavimo svoje pogoje, ne želimo samo denarne investicije, ampak dolgoročno aktivno vlaganje v športnike in skupno gradnjo blagovne znamke športnika oziroma organizacije in podjetja. Posamezne panoge znotraj Smučarske zveze so marketinško dobro organizirane s profesionalnimi ekipami in agencijami. Zakaj toliko vlagamo v to? Čeprav je Smučarska zveza ena izmed proračunsko bolj bogatih zvez pri nas, mora več kot 50 % proračuna pokriti z naslova sponzorstev in še 30 % z organizacijo dogodkov. Že tako tekmujemo s proračunsko nekajkrat močnejšimi reprezentancami, brez sponzorjev pa lahko jutri zapremo svoja vrata.”

Tomaž Ambrožič kot dober slovenskii primer izpostavlja rokometni klub Celje pivovarna Laško. “Z akcijo prodaje zaščitnih mask z motivom kluba so pokazali, da razumejo delovanje trga in želje navijačev. Odnos kluba z navijači je podoben odnosu blagovne znamke s kupci. V Sloveniji so se organizacije v preteklosti preveč oziroma skoraj v celoti zanašale na “strice iz ozadja”, ki so poskrbeli za financiranje. Ko si prepuščen trgu, moraš biti inovativen, slediti trendom in razmišljati, kaj vse zanima navijače, gledalce in sledilce. Na tem področju bodo uspešne športne organizacije, ki bodo znale monetizirati skupnost, ki jo nagovarjajo in jim ponujati nove stvari, nove platforme in ustvariti dovolj veliko javnost, ki bo zanimiva za sponzorje. Poleg tega so lahko te nove platforme tudi nov vir financiranja.”

Odnos kluba z navijači je podoben odnosu blagovne znamke s kupci. - Tomaž Ambrožič (Sport Media Focus)

Dejstvo je, da bodo športna tekmovanja v prihodnosti še nekaj časa čutila posledice koronavirusa. “Na Smučarski zvezi Slovenije pripravljamo različne scenarije za novo sezono. Neodgovorjenih je ogromno vprašanj: bodo tekmovanja medcelinska, bodo potekala po celotni Evropi ali samo nekaterih državah, bodo na tribunah gledalci, koliko jih bo? Neznank je zares veliko, šport je odvisen od politike in ukrepov, dejstvo pa je, da stika med različnimi subjekti na športnih prireditvah ne moremo v popolnosti odpraviti. A pripravljeni moramo biti na vse scenarije, trenutno je v ospredju našega razmišljanja decembrsko svetovno prvenstvo v poletih, ki ga organiziramo v Planici,” previdno v prihodnost zre Enzo Smrekar.

“Najprej se bodo začela tekmovanja v prvi slovenski nogometni ligi, potem domača teniška tekmovanja, verjetno bodo sledili kolesarji … Zagotovo bo nova normalnost športa na začetku pomenila tekme brez gledalcev. Prazne dvorane in stadioni, kjer se ne nihče razen športnikov ne veseli uspehov, so zagotovo korak nazaj v razvoju športa. Sočustvujem denimo z navijači Liverpoola, ki 30 let čakajo na naslov angleškega prvaka. Zdaj je pravzaprav že v rokah Liverpoolčanov, a vprašanje, v kolikšni meri ga bodo lahko proslavili. Šport zagotovo ne bo enak, kot je bil pred trenutno situacijo, a v veliki meri bomo uteho našli v velikem, navdušenjem pričakovanju, ko bomo lahko znova napolnili športne arene,” je prepričan Tomaž Ambrožič.

Kje bo v novi realnosti mesto e-športa?

Trenutna situacija je ohromila šport, po drugi strani pa pomeni novo odskočno desko za panogo, ki se je v ozadju razvijala že vrsto let. “Če nam je všeč ali ne, e-šport prihaja, diskusije že posegajo v polje, kdaj bo postal olimpijska disciplina. Tu bo ključno vprašanje, kdo bo imel korist od porasta e-športa. Bodo to športne organizacije, ki bodo pobudnice e-športa in bodo v ozadju vodile e-športne projekte in ekipe ali bo iniciativa prišla od drugje. Morali se bomo torej ukvarjati z e-športom in poiskati odgovor na vprašanje, ali bo deloval v korist športa ali pa bo nastopal kot popolnoma nova veja in pravzaprav konkurenca športu,” svoj pogled predstavi Enzo Smrekar.

Poiskati bomo morali odgovor na vprašanje, ali bo e-šport deloval v korist športa ali pa bo nastopal kot popolnoma nova veja in pravzaprav konkurenca športu. - Enzo Smrekar (Atlantic Grupa)

“V času koronavirusa je e-šport glavno zmago dosegel s tem, ker iz različnih digitalnih platform prehaja na televizijske zaslone. Premier liga je organizirala posebno tekmovanje v priljubljeni igri Fifa, ki ga denimo prenaša tudi Sportklub. Čeprav se e-šport razvija, pa ima vendarle tudi zanj kriza negativne učinke. Največja tekmovanja so se namreč v zadnja leta preselila v arene, dvorane, na stadione, kjer je tekmovanja na velikem zaslonu spremljalo več deset tisoč gledalcev. To je e-športu dodalo vzdušje, čustva, ki jih ob sedenju pred računalnikom ni. Zdaj so ta tekmovanja seveda prestavljena nazaj v virtualni svet. Kakorkoli, šport in e-šport se lahko ogromno naučita drug od drugega, šport lahko preko e-športa nagovarja nove generacije navijačev. Ne pozabimo, petnajstletnik popolnoma drugače dojema šport kot starejši navijači, podjetja pa iz leta v leto povečujejo vložke v e-šport, ki vse bolj pridobiva na popularnosti,” izpostavlja Tomaž Ambrožič.

V času koronavirusa je e-šport glavno zmago dosegel s tem, ker iz različnih platform prehaja na televizijske zaslone. - Tomaž Ambrožič (Sport Media Focus)

Kdo bo športni zmagovalec “koronatekme”?

Tomaž Ambrožič: “Tisti, ki bo gledal dva koraka naprej in ki bo predvidel, kako se bo okolje odzivalo na spremenjeno situacijo v športu.”

Enzo Smrekar: “Predpogoj za uspeh so profesionalne marketinške ekipe, ki zahtevajo določeno investicijo, a brez tega športne organizacije ne bodo preživele. V Sloveniji je na žalost cela vrsta klubov in športnih zvez, ki nimajo perspektive. Če bomo raziskali, od koga živimo in to znali še dodatno monetizirati, so naše možnosti za zmago bistveno večje.”

V Sloveniji je na žalost cela vrsta klubov in športnih zvez, ki nimajo perspektive. - Enzo Smrekar (Atlantic Grupa)