Pred vami je Akademija MM, ki je zaradi krizne situacije nastajala kar dve leti. Zato tudi letnica 2020. Prav koronakriza je tista, ki že spreminja in bo še spremenila navade uporabnikov, kar poudarja večina znanstvenih člankov v Akademiji MM. Verjamemo, da bodo ti v veliko pomoč pri razumevanju situacije, v kateri se je znašel svet in vašem načrtovanju prihodnjih marketinških aktivnosti.

Celotno vsebino 29. Akademije MM, ki jo je uredila doc. dr. Mateja Bodlaj z Ekonomske fakultete UL, si lahko preberete na spodnji povezavi.

29. Akademija MM (PDF)

Aleksandra Kregar: ALI JE MARKETING STRATEŠKA FUNKCIJA? POGLED DIREKTORJEV NA ZAZNAN PRISPEVEK MARKETINGA, FMCG INDUSTRIJA, REGIJA BIVŠE JUGOSLAVIJE

Namen prispevka je bil raziskati in preučiti, kako direktorji podjetij industrije izdelkov široke potrošnje (FMCG) v regiji bivše Jugoslavije doživljajo strateško vlogo marketinga v svojih podjetjih. V prvem delu prispevka avtorica prikaže pregled literature in raziskav o vlogi marketinga, tako na razvitih kot manj razvitih trgih, ter preučuje, kateri elementi vplivajo na strateški položaj marketinga v podjetju. Na podlagi tega pregleda je bil postavljen raziskovalni model. Empirični del sloni na kvalitativnem pristopu; podatki so bili zbrani spomladi leta 2019, na osnovi delno strukturiranih intervjujev z direktorji izbranih podjetij. Postavljena vprašanja so sledila okviru raziskovalnega modela, s katerimi se je preverilo, kako direktorji vidijo pozicijo in moč ter strateško vlogo marketinga v svojem podjetju. Ugotovitve raziskave pokažejo, da strateška vloga marketinga ni dovolj razvita in ima omejen potencial. Na podlagi ugotovitev je izpeljanih nekaj implikacij za prakso.

Lucija Korbar, prof. dr. Maja Konečnik Ruzzier: SPREMINJANJE VEDENJA TURISTOV ZARADI VPLIVNOSTNEGA TRŽENJA: EMPIRIČNA RAZISKAVA MED SLOVENSKIMI TURISTI

V prispevku predstavljamo vplivnostno trženje in njegove vplive na proces vedenja turistov. Čeprav je vplivnostno trženje v zadnjih letih postalo priljubljena oblika trženja na vseh področjih, je znanstvenih in empiričnih raziskav o vplivu vplivnežev na nakupno vedenje turistov zelo malo. Rezultati raziskave, izvedene med slovenskimi turisti, nakazujejo, da vplivnostno trženje vpliva na začetne faze v procesu nakupnega vedenja turistov, še posebej na prepoznavanje potreb in želja. Pri iskanju informacij mnogi turisti pogledajo Instagram in popotniške bloge, vendar ne moremo trditi, da jim to predstavlja pomemben vir informacij. Prav tako je raziskava pokazala, da turistov vplivneži ne prepričajo s svojo kredibilnostjo in nimajo odločujočega vpliva na njihove nakupne odločitve. Izsledki raziskave potrjujejo dognanja turističnih podjetij, da je sodelovanje z vplivneži priporočljivo, a je potrebna pazljivost pri izboru in sodelovanju z vplivneži.

Prof. dr. Maja Zalaznik, dr. Gašper Pavli, prof. dr. Gregor Pfajfar: ANALIZA PRIČAKOVANIH SPREMEMB V SPONZORSTVU V ŠPORTU KOT POSLEDICA COVID-19: PRIMER SLOVENSKIH SPONZORJEV IN IMETNIKOV ŠPORTNE LASTNINE

Sponzorstvo je eden ključnih stebrov financiranja slovenskega športa. Namen tega članka je odstreti spremembe na področju sponzorstva v športu z vidika trženjskih, ekonomskih in družbenih učinkov v luči pandemije covid-19. Covid-19 je močno vplival in še vpliva na izvajanje športnih aktivnosti, zato smo tudi kot družba pred izzivom, kako v spremenjenih okoliščinah sponzorstvo vidijo podjetja in imetniki športne lastnine in kakšen je njihov odnos do prihodnjih umeščanj sponzorstva v šport. V ta namen je nastala raziskava na temo odkrivanja posledic covid-19 v slovenskem športnem sponzorskem okolju. Potekala je v maju in juniju 20201, tako preko delno strukturiranih intervjujev kot tudi spletnega anketnega vprašalnika. Raziskava ugotavlja, da posledice covid-19 vplivajo na učinke sponzorstva preko sprememb v pričakovanjih deležnikov v sponzorstvu. Presenetljiva ugotovitev je, da spremembe pri porabnikih kot posledica covid-19 ne vplivajo neposredno na spremembe v pričakovanjih deležnikov v sponzorstvu. Ugotavljamo tudi, da spremenjena pričakovanja pri sponzorjih in imetnikih športne lastnine zgolj ob prisotnosti trajnostnega komuniciranja vplivajo na učinke sponzorstva. Prispevek zaključujemo s priporočili za različne deležnike v sponzorstvu v športu, kjer poudarjamo pomen sodelovanja sponzorjev in imetnikov športne lastnine z drugimi deležniki (tj. porabniki, družbo, državo) in tako predlagamo nov model mreže odnosov na področju sponzorstva, ki odpira pot prihodnjim raziskavam.

Natalija Rebrica, mag. trž. kom., izr. prof. dr. Urša Golob: VPLIV VKLJUČENOSTI PORABNIKOV NA SPLETNIH DRUŽBENIH PROFILIH ZNAMK NA STALIŠČA DO ZNAMKE, PRIPOROČILA IN NAKUPNO NAMERO

S pojavom spletnih družbenih omrežij (SDO) in njihovo čedalje večjo priljubljenostjo je sfera marketinškega upravljanja znamk in njihove komunikacije z različnimi deležniki postavljena pred velik izziv. SDO so posledica vzpostavitve spleta 2.0, katerega bistvo je interaktivna narava, zato posameznikom omogočajo, da se vključujejo v interakcije z drugimi akterji, med drugim tudi znamkami. Opravljena raziskava se dotakne vprašanja, ali vključenost v znamko na SDO vpliva na stališče do znamke, na ustna priporočila znamke in na nakupno namero. Za raziskovanje je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja in analize podatkov na vzorcu 185 sledilcev izbrane slovenske znamke na SDO Facebook. Rezultati so pokazali, da vključenost porabnikov na Facebooku pozitivno vpliva na stališče do znamke in priporočila znamke, na nakupno namero pa je vpliv le posreden, prek stališča do znamke. Po opravljeni raziskavi lahko trdimo, da je prisotnost na SDO ključnega pomena za podjetja, ki želijo uspešno upravljati svoje znamke in v povezavi z njimi dosegati pozitivne vedenjske izide pri porabnikih.

Iva Starc, mag. posl. Ved, red. prof. dr. Barbara Čater: KDAJ SO OTROKOM POMEMBNE BLAGOVNE ZNAMKE NEŽIVILSKIH IZDELKOV?

Namen tega članka je prispevati k bazi znanja na temo socializacije otrok kot porabnikov. V zvezi z etičnostjo trženja otrokom se pojavlja vse več pomislekov, zato je pomembno vedeti, koliko tržniki vplivajo na otroke in kako je njihov vpliv mogoče omejiti. S svojo raziskavo želimo prispevati vpogled v ta pojav na primeru blagovnih znamk neživilskih izdelkov v kontekstu Slovenije, kjer je bila tematika proučevana v omejenem obsegu. Rezultati kvalitativne raziskave na šestih fokusnih skupinah otrok, starih od 7 do 13 let, kažejo, da obstajajo razlike v pomembnosti blagovne znamke in priklicu blagovne znamke med mlajšimi in starejšimi otroki. Otroci verjamejo, da so blagovne znamke pomembne za določene neživilske izdelke; vendar so v primerjavi z mlajšimi udeleženci starejši menili, da so blagovne znamke pomembne za večje število predstavljenih skupin neživilskih izdelkov. Rezultati kažejo, da so tržniki uspešni pri trženju izdelkov otrokom, kar je etično vprašljivo, zato v članku predlagamo možne rešitve tega problema.