Šesti val Trženjskega monitorja med potrošniki je bil izveden med 21. septembrom in 6. oktobrom 2011 na nacionalno reprezentativnem vzorcu oseb, starih med 18 in 65 let. Podatki so bili zbrani s telefonskim anketiranjem (CATI). Velikost vzorca je n=1002. Izvajalec Trženjskega monitorja je družba Valicon. Rezultati odražajo mnenje anketirancev, njihovo osebno zaznavo sprememb v času po nastopu gospodarske krize.

Glavne spremembe v zadnje pol leta

Šesti val Trženjskega monitorja kaže, da se spomladanski pesimizem nadaljuje tudi v jeseni. Kljub temu da se je v primerjavi s spomladanskim valom 2011 znižal delež takih, ki se jim je znižala plača, poslabšalo finančno stanje in/ali je njihov obseg potrošnje nižji, pa je osebno občutenje recesije še vedno visoko in se drži nad 70 %. Ob tem je več takšnih, ki pričakujejo, da se jim bo v prihodnosti finančno stanje poslabšalo (23 %), da bo plača nižja (14 %) ter da bodo trošili manj (12 %). Od vseh indikatorjev se edino delovna mesta zdijo bolj varna, vsi ostali indikatorji pa so na enaki ravni kot pred pol leta.

Pripravljeni na krizo?

• Zaznavanje posledic recesije spominja na leto 2009, ko je bolj kot dejansko občutenje prevladoval strah. Tokrat so negativna pričakovanja zopet na visoki ravni, dejanska občutenja pa so še vedno prisotna in kažejo na sprejemanje posledic recesije kot dejstvo.
• Še več ljudi zaznava posledice recesije kot problem znižanja kupne moči ("manj si lahko privoščimo“), hkrati je v večji meri zaznan psihološki pritisk.
• Manj ljudi zaznava posledice recesije kot upad dohodkov in podražitev/višje cene, kar v vpliva tudi na spremembo v recesijskih segmentih – delež prizadetih je značilno nižji, delež nedotaknjenih višji, viša se delež ljudi v pripravljenosti.
• Nakupi potrošnikov so nekoliko bolj načrtovani in premišljeni – takšnih je že 70% potrošnikov. Povprečni indeks racionalizacije potrošnje je 61, torej presega povprečno vrednost za 11 indeksnih točk.
• Racionalizacija potrošnje je najvišja in nadpovprečna med zaposlenimi v privatnem sektorju, nezaposlenimi ter med upokojenci, najnižja in podpovprečna pa med samozaposlenimi. Najbolj pesimistični glede finančnega stanja in obsega trošenja so zaposleni v javnem sektorju.