Sedmi val Trženjskega monitorja med potrošniki je bil izveden med 2. In 12. aprilom 2012 na nacionalno reprezentativnem vzorcu oseb, starih med 18 in 65 let. Podatki so bili zbrani s telefonskim anketiranjem (CATI). Velikost vzorca je n=1000. Izvajalec Trženjskega monitorja je družba Valicon. Rezultati odražajo mnenje anketirancev, njihovo osebno zaznavo sprememb v času po nastopu gospodarske krize.

Sedmi val Trženjskega monitorja je potrdil napovedi izpred pol leta. Takrat smo na podlagi trenda, ki se izrisuje skozi vsa merjenja od marca 2009 dalje ugotavljali, da se percepcija in občutenje gospodarske krize po vmesnem obdobju umirjanja vračata na izhodiščno točko pred tremi leti, ko je med prebivalstvom bolj kot občutenje posledic vladal strah pred pričakovanimi posledicami svetovne gospodarske krize. Tri leta po prvem merjenju smo namreč izmerili najvišji delež za občutenje recesije do sedaj, negativni pa so tudi vsi ostali ključni indikatorji, s katerimi merimo občutenje in obseg posledic gospodarske krize v Sloveniji.

Raziskava je potekala med 2. in 12. aprilom 2012, torej v času, ko so že bili najavljeni vladni varčevalni ukrepi.  Med 10 vprašanimi jih je kar 8 odgovorilo, da se jih je kriza dotaknila, vendar so se ji tudi že počasi prilagodili. Glavne spremembe in novosti, ki smo jih ugotovili v raziskavi Trženjski monitor DMS v zadnje pol leta:

• V primerjavi z jesenskim merjenjem je splošno občutenje recesije višje, vendar so se ljudje s tem »naučili« živeti.
• Rekordno vrednost je doseglo področje občutenja recesije na delovnem mestu, ki je najvišje do sedaj. 15 % vprašanim se je plača že znižala, kar 30 % pa znižanje še pričakuje.
• Velik razkorak je opazen med zasebnim in javnim sektorjem, kjer so bistvene razlike glede varnosti delovnega mesta. V javnem sektorju je 15 % takih, ki se ne počutijo varne, v privatnem pa je takih kar 30 %.
• Občutno se je zmanjšal segment nedotaknjenih, saj se v ta segment v tokratnem merjenju uvršča le še vsak šesti v državi.
• 48 % vprašanih ne troši manj in se ničemur ne odreka. Ta številka je manjša kot pri jesenskem merjenju, saj so se potrošniki na krizo prilagodili.
• Ostali se odrekajo predvsem sekundarnim in terciarnim storitvam, nakupi pa so vse bolj osredotočeni na primarne stvari, kot so hrana in pijača.
• Nakupi se racionalizirajo in ljudje se najpogosteje odrekajo dopustu in ostalimpriboljškom.
• Potrošniki se na krizo odzivajo tudi z nakupovanjem v diskontnih trgovinah, odzivom na promocije, akcije in ugodnosti.
• Aktualni so tudi programi zvestobe, saj ima vsak potrošnik vsaj 2, 3 ali več kartic zvestobe.
• Novost: dnevi ugodnih nakupov, kar izkorišča kar 48 % vprašanih.
• 40 % potrošnikov spremlja ponudbo na spletu, kar 30 % pa jih prek spleta tudi nakupuje. Informacije kombinirajo, saj jih iščejo tako v tiskanih medijih kot tudi na spletu.
• Ena izmed zanimivih novosti je tudi samooskrba s hrano. Kar 70 % ljudi uporablja vsaj eno od oblik samooskrbe, zelo veliko ljudi, kar 40 %, pa doma ali prideluje ali predeluje hrano.

Glavne spremembe v zadnje pol leta

• V tokratnem merjenju je 77 % vprašanih pritrdilo, da osebno čutijo vpliv gospodarske recesije na njihovo vsakdanje življenje, kar je za 5 odstotnih točk več kot pred pol leta.
• Izrazito višji je delež tistih, ki pričakujejo, da se bo njihova plača v bližnji prihodnosti znižala – delež se je več kot podvojil in znaša 33 % (pred pol leta »le« 14 %), za tri odstotne točke je višji tudi delež tistih, ki pravijo, da se jim je plača že znižala (15 %). Tak rezultat lahko v veliki meri pripišemo uvodoma navedeni opombi, da je merjenje potekalo neposredno po napovedi vlade o znižanju plač v javnem sektorju.
• Med tistimi, ki so zaposleni v javnem sektorju, je namreč delež takšnih, ki pričakujejo znižanje plače, skoraj tri četrtine (73 %), medtem ko jih 12 % trdi, da se je njihova plača že znižala. Ta odstotek je sicer nižji od povprečja (ta je pri 15 %), in tudi nižji kot pri tistih, ki so zaposleni v privatnem sektorju – tam znaša 17 %. V privatnem sektorju pa je sicer delež takšnih, ki pričakujejo znižanje plače, »le« 14 % ali več kot petkrat nižji kot v javnem sektorju.
  
• Tudi delovna mesta se zdijo manj varna kot pred pol leta, tokrat vsak četrti zaposleni (25 %) pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti delovno mesto izgubil, kar je za sedem odstotnih točk več kot pred pol leta. Negativna pričakovanja so večja v privatnem sektorju, kjer ta delež znaša 29 %, medtem ko je v javnem sektorju takšnih za polovico manj (15 %).
• Občutno se je povišal tudi delež tistih, ki poročajo o poslabšanju ali pričakovanju poslabšanja finančnega stanja – seštevek enih in drugih dosega skoraj 70 % populacije med 18 in 65 let, pri čemer je med njimi 42 % takšnih, katerih finančno stanje je že slabše, ter 27 % takšnih, ki pričakujejo poslabšanje finančnega stanja. Ta odstotek je rastel od marca 2010, ko smo izmerili najnižjo vrednost (13 %) in se je po dveh letih podvojil ter vrnil na stanje izmerjeno marca 2009.
• Posledično ni nepričakovano, da je višji tudi delež tistih, ki poročajo o znižanju obsega potrošnje – 59 % jih pravi, da trošijo manj, še dodatnih 15 % pa, da bodo trošili manj. Ker sta oba indikatorja tista, na osnovi katerih se tvorijo t.i. »recesijski« segmenti, je jasno, da je do občutnih sprememb prišlo tudi pri velikosti recesijskih segmentov.