V uvodu SMK-ja nas je Petra Čadež, predsednica upravnega odbora DMS-ja, z zgodbo o očetu, ki je sinovom dal nalogo najprej prelomiti vsakemu svojo palico nato pa več palic skupaj, česar vsak zase niso mogli storiti, spomnila, da smo skupaj nepremagljivi in kos vsaki zunanji sili. »Če smo povezani kot stroka in si med seboj pomagamo, smo močnejši. In če povežemo med sabo več različnih znanj, smo veliko bolj čvrsti, ko pride vihar,« je dejala.

Enoten metaverzum lahko pričakujemo čez 15 let

Za zdaj enotnega metaverzuma še ni, pač pa le med seboj nepovezane platforme, za katere lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnosti združile. Znamke se morajo že danes začeti pripravljati na vstop v metaverzum. Po besedah Nicka Pringla je tako treba začeti z razumevanjem uporabnikov, oboževalci neke znamke že tvorijo skupnost, na podlagi katere lahko gradimo naprej.

Dokazovanje lastništva, ki ga omogočajo NFT-ji, je po besedah Klemna Peternela (Kalmia) ena ključnih sprememb, ki jih NFT-ji prinašajo v svet metaverzuma. NFT-ji imajo lahko zbirateljsko vrednost, finančno vrednost, ali pa možnost soodločanja in vključevanja (torej uporabnosti za lastnike). Sam največ priložnosti v Sloveniji vidi v športu.

Christopher Coomes napoveduje, da bo do leta 2026 25 % ljudi vsaj eno uro na dan preživelo v metaverzumu, polovica vseh znamk pa bo na to pripravljena, zato moramo po njegovih besedah razumeti tehnologijo v ozadju metaverzuma, da si bomo znali predstavljati, kaj vse omogoča. Po njegovih besedah se bo uporabljal predvsem za igranje iger ter zabavo, za znamke, ki se želijo danes vključiti v metaverzum pa so najlažje vstopne točke bo besedah Christopherja Coomesa platrofme, kot so Roblox, Sandbox in Fortnite.

Vsi trije so se strinjali, da so mlajši uporabniki tisti, na katere se je treba osredotočiti. Zrasli so namreč s spletom, že od vrtca naprej se »učijo« uporabe sodobnih tehnologij, obogatene resničnosti, so del virtualnih skupnosti.

Več:  S SMK: kako naj se marketing pripravi na metaverzum (finance.si)

Uporabniki se ves čas spreminjajo

Življenje je vse hitrejše in tudi potrošniki se nenehno spreminjajo, zato je Vesna Hajnšek (Swarovski) ponudila štiri ključne točke poznavanja potrošnikov: 1. globalnega potrošnika ni, zato določite ključne skupine potrošnikov, ki jih morate poznati, 2. preden začnete raziskovati (potrošnike), čim bolj natančno določite, kakšnemu cilju bo služilo raziskovanje, 3. metoda raziskovanja je vedno v funkciji vprašanja, na katerega potrebujete odgovor, 4. spremembe se vedno zgodijo hitro, navade se spreminjajo skozi čas. »Navada se bo obdržala, če je nagrada višja kot tisto, kar smo imeli prej,« je še dodala.

Da znamke ne smejo zanemariti starejših uporabnikov pa je poudaril Luka Kogovšek (VenetiCOM). Starejši od 50 let so namreč aktivni in vitalni, vse bolj računalniško opolnomočeni, dlje časa ohranijo pozornost pri spremljanju daljših besedil ali videov.

Več: SMK: zakaj so starejši nad 50 let najboljše stranke (finance.si)

Da Tjaša Jarc (Džungla plants) spozna uporabnike svoje znamke in njihove težave, skupaj s soustanoviteljico en dan v tednu preživita v fizični trgovini, da ohranjata stik s kupci.

»Ekipa marketinga je preveč oddaljena od kupca, preveč osredotočena na podatke, ni pa v ospredju, pri kupcih.« Tjaša Jarc (Džungla).

Da zaznamo potrebe trga je tako treba imeti odprte kanale in postati dostopni (tako v fizični trgovini, kot na družabnih omrežjih, preverjati je treba zadovoljstvo kupcev ter spremljati »pogovor na ulici«.

A niso se spremenili le uporabniki, spremenilo se je tudi merjenje javnomnenjskega utripa. Kot sta poudarila soustanovitelja Valicona Zenel Batagelj in Andraž Zorko CATI telefonsko anketiranje danes ni več primerno. Sami so za volilne napovedi uporabili lasten panel sodelujočih (prek spleta in aplikacije), prek katerega imajo odličen vpogled v sodelujoče in njihova pretekla dejanja. Med drugim so izdelali tudi migracijske analize (prehajanja volivcev od enih strank k drugim), ki ga je mogoče po besedah Zenla Batagelja uporabiti za katero koli znamko.

Vodenje je ključnega pomena za (hibridno) delovanje ekip

Epidemija je prinesla višje zavedanje o možnostih fleksibilnih oblik dela, ki postaja po besedah Tamare Valenčič eno največjih pričakovanj kandidatov za zaposlitev. Ključnega pomena za učinkovito delovanje ekip je po njenih besedah vodenje – bolj kot kadar koli mora vodja poznati svoji ekipo in posameznike, opravljati mora pogoste in redne pogovore, delovati mora na strateški, taktičen način, izjemno pomembno pa je zagotavljanje psihološke varnosti za zaposlene. Ta vključuje zanesljivost tako zaposlenih kot vodij. Za vzpostavitev »smart work« okolja pa je pomembno, da vodje zaposlenim ne jemljejo občutka svobode, da jih vključujejo v delovanje podjetja (sprašujejo, povezujejo), da se z zaposlenimi pogovorijo o vrednotah in kulturi ter načinu dela ter da jim postavijo jasna pričakovanja.

Vesna M. Kovač (Celtra) je dodala, da mora komunikacija v fleksibilnih ekipah vsebovati dostopnost do informacij za vse zaposlene, iskrenost, transparentnost, odprta povabila na sestanke vodstva, ankete in deljenje znanja. Strinja se, da je razvoj hibridnih vodij zelo pomemben. »So katalizatorji, ki omogočajo, da gre vse, za kar se v podjetju odločimo, naprej.«

Kako pomembno je učinkovito vodenje, je izpostavil tudi Matej Golob (CorpoHub). Hibridne oblike dela po njegovem niso več novost, pač pa nekaj povsem običajnega. Spremenila pa se je vloga vodij in zgodi se, da nekateri tega več ne dohajajo. Za vodje je ključno, da zaposlenim zagotovijo psihološko varnost, potrebna je bistveno višja stopnja empatije, kot je to veljalo prej, le zavzetost in kreativnost pa bosta prinesli tudi želene rezultate.

Več: SMK: kako pametno pripeljati ljudi nazaj v pisarne (finance.si)

Kako kreativen je lahko zaposlitveni oglas in kakšen učinek lahko prinese, pa je predstavil Vito Babuder (Klančar žerjavi). Zaposlitveni oglas za delovno mesto monterja žerjavov so namreč z uspešno kampanjo dosegli 50.000 ljudi, 1.700 klikov na prijavni obrazec, 17 prijav, od tega 8 primernih. Namesto dveh monterjev, ki so jih iskali, so tako zaposlili tri.

Zaščita podatkov o uporabnikih kot največja vrednota?

92 % podatkov zahodnega sveta je shranjenih v ZDA, je poudaril Maciej Zawadzinski, sporazum o varstvu podatkov med ZDA in EU pa še ni sklenjen. Podatke, ki jih velike korporacije shranjujejo v ZDA, lahko prodajajo naprej, kar pa ni v skladu z evropsko zakonodajo. Podjetja so tako soočena s številnimi izzivi, zato Maciej Zawadzinski vsem evropskim podjetjem svetuje, da opravijo oceno tveganj upravljanja s podatki za vse ponudnike, s katerimi sodelujejo, razmislijo o uporabi evropskega ponudnika (tu ne gre le za skladnost z zakonodajo, pač pa tudi za podporo evropskemu tehnološkemu ekosistemu), posodobijo svoje politike zasebnosti.

Da lahko zaščita podatkov o uporabnikih postane največja vrednota podjetij, je poudaril Simon Struna (iPROM), ki podjetjem svetuje še prevzem nadzora in zaščito lastnih (1st party) podatkov, s tem pa lahko izkoristijo tudi priložnosti za oglaševanje.

Najprej skupnost, potem znamka

Uroš Svenšek (Agencija 101) je ob predstavitvi novih znamk izpostavil, da se »tradicionalisti« od novih znamk lahko naučijo, da so skupnosti v digitalnem svetu neprimerno močnejše od znamk, da so družabna omrežja lahko izjemna priložnost za raziskovanje trga, da ljudje komunicirajo z ljudmi, ne znamkami, da se vsebinski marketing na dolgi rok vedno izplača ter da je mogoče izmeriti vse, zmagajo pa tisti, ki to nenehno izpopolnjujejo.

Gramps pa je znamka, za katero bi lahko rekli, da je svoje zametke dobila, ko je Jannik Diefenbach na svojem Instagram profilu objavil fotografijo dedka v mladostnih oblačilih. Odziv je bil izjemen in med drugim ju je z dedkom za objavo fotografije z rumenih porschejem v ozadju zaprosil sam Porsche.

Družabna omrežja in vsebinski marketing pa so bili ključni tudi za uspeh Frizerstva Krispus. Kot je povedala lastnica Klavdija Novak, lahko dobra vsebina ustvari petkrat večji doseg kot plačana objava. Sami so na ta način v enem mesecu povečali bazo strank za 3 odstotke.

Pozabite demografske segmente, osredotočite se na skupnosti

»Marketing deli svet na podlagi demografije in vse težave, ki jim imamo v svetu marketinga, izvirajo iz teh delitev,« je poudaril Mark Adams (Vice) in dodal, da s tem naša strategija že od začetka temelji na napačnih predpostavkah. Znamke danes namreč ne tekmujejo več z drugimi znamkami, pač pa s celotno kulturo, ustvarjalci vsebin. Po njegovih besedah danes znamke ni več mogoče zgraditi brez močne skupnosti, zato naj podjetja bolj kot o kupcih razmišljajo o pripadnikih skupnosti.

Več: S SMK: zakaj princ Charles in Ozzy Osbourne nista ista ciljna skupina (finance.si)

Kakšni so po njenem mnenju trije stebri uspešnega biznisa, pa nam je zaupala Sanja Križan: delajte samo to, kar obvladate, neprestano se izobražujte in delajte na sebi, pri odločanju pa naj vas vodijo vrednote.

Cenovni pritiski na podjetja in potrošnike

Premiki v cenah so tako veliki, da se na eni strani spreminja struktura trošenja, na drugi pa so podjetja, ki se jim lahko zgodi, da jim povišanje cen električne energije poje celoten dobiček, je v okviru debate o cenovnih pritiskih povedal Mitja Pirc (Kearney). Trenutni čas po njegovih besedah zaznamuje velika turbulentnost, ne vemo, kaj se bo zgodilo v naslednjega pol leta in podjetja se na to ne znajo pripraviti. Lahko se zgodi, da bodo inflacija in višje obrestne mere prešle v recesijo, na vprašanje, ali se nam lahko zgodi hiperinflacija, pa je dejal: »Ni zelo verjetna, a smo se naučili, da je vse mogoče.«

Trenutno podjetja po njegovih besedah računajo na to, da bodo dvig cen surovin prenesla na potrošnika, a ta strategija funkcionira, če ima potrošnik več. Kmalu pa se bo zgodilo, da ne bo imel več dovolj, saj višjim cenam ne sledijo tudi višje plače. Da so potrošniki vse bolj pozorni, se je strinjala tudi Mojca Pesendorfer (Atlantic Grupa), in dodala, »da ljudje vse bolj premislijo, ali se jim res splača dati toliko denarja za nekaj.«

V času krize tako znamkam, ki se jim lahko zgodi zmanjšanje povpraševanja, svetuje ohranjanje stika s kupci. »Ko se kupna moč zmanjša, je treba veliko razmišljati o penetraciji, saj je ključna za izhod iz krize.«

Več: SMK: Kako verjetna je hiperinflacija? Pirc: »Ni zelo verjetna, a smo se naučili, da je vse možno« (finance.si)

Kakšen je marketingaš prihodnosti?

Zagotovo velja, da starejši kot smo, manj smo fleksibilni, nekoliko bolj smo trmasti, sta poudarila David Pivk in Marjana Lavrič Šulman, a  po drugi strani pridobimo izkušnje za vodenje mlajših. Kako torej sobivata generaciji, ki sta v pogledu na svet tako različni? »Vsak vodja se v svoji karieri sooči s tem, da ni več najpametnejši, da ni več najmočnejši,« je dejal David Pivk, »ni nujno, da poznam vse podrobnosti, pač pa me skoznje peljejo zaposleni, ki se na to bolj spoznajo.« Glede generacije Z je izpostavil, da zahteva določeno mero spoštovanja, in želi vedeti, zakaj – kakšen doprinos ima njihovo delo. Po njegovem mnenju je ključno medsebojno spoštovanje:

»Nikoli ne bi člana svoje ekipe prosil naj naredi nekaj, česar sam ne bi naredil.« David Pivk

Da avtoriteta ni nekaj, kar imaš, ampak nekaj, kar si zaslužiš, se je strinjala tudi Marjana Lavrič Šulman, ki je dodala, da sta pri vodenju ključni motivacija in zgled.