IskanJe
V ljubljanskem Inštitutu Jožef Stefan več kot 1000 raziskovalcev premika meje znanosti in te rešitve uspešno prodaja največjim podjetjem na svetu. “Ekipa raziskovalcev na Inštitutu je sestavljena iz vrhunskih strokovnjakov, najboljših posameznikov na svojih področjih. Sam se že od leta 2004 ukvarjam tudi z uporabo umetne inteligence na področju marketinga. Danes segmentacija in razumevanje želja uporabnikov nista več velik izziv. Enostavno naložimo programsko opremo, ki se uči iz podatkov in določi skupine kupcev, na katerih potem peljete svoj posel. Raziskovalce pa zanima predvsem prihodnost, ali znamo napovedati trende, pripraviti zanesljive predikcije? Tu se skriva konkurenčna prednost. Umetna inteligenca nam pomaga napovedati določene stvari, to je vse lepo in prav, toda zakaj je to napovedala? To razumevanje je zelo kompleksno, a hkrati ključno in prava dodana vrednost,” opozarja Mitja Jermol (Inštitut Jožef Stefan).
Kaj počne umetna inteligenca? “Njena naloga je kompleksne sisteme spreminjati v pravila in vzorce. Če pogledamo segment prodaje - umetna inteligenca skuša razumeti vplive infrastrukture, uporabe kanalov, vedenja posameznika in skupin, vpliv politike na prodajo ter v tem prepletu išče določene vzorce. Izraz umetna inteligenca je pogosto napačno razumljen. Umetna inteligenca se uporablja že vsaj 70 let, človek je zakodiral pravila in sistem to razume ter deluje po teh pravilih. V praksi so to pametni sistemi, telefoni, avtomobili. Naslednja stopnja pa je "inteligentna umetna inteligenca". Kaj to pomeni? Da se je sposobna naprava sama učiti in prilagajati, glede na pridobljene informacije. Te informacije razume ter osvaja novo in novo znanje.”
Naloga umetne inteligence je kompleksne sisteme spreminjati v pravila in vzorce. - Mitja Jermol (Inštitut Jožef Stefan)
Mitja Jermol ovrže tudi prepričanje, da se Inštitut Jožefa Stefana financira iz državnega denarja: “Večina našega dela je financiranega iz tujega kapitala, denarja vlagateljev. Država pokrije 3 % naših potreb za delo, vse ostalo poiščemo na trgu. Sodelovali smo z največjimi slovenskimi podjetji, kot sta Mercator in Banka Slovenije ter z največjimi svetovnimi igralci, kot sta Google in New York Times. Še posebej zanimive ugotovitve smo razbrali ravno skozi sodelovanje z New York Timesom. Čeprav ima časopis oziroma spletna stran 25 milijonov dnevnih uporabnikov, kar je ogromen vzorec, je skupin obnašanja manj kot 20. Takšne informacije izjemno olajšajo optimizacijo kampanj in iskanje ključnih ciljnih skupin, ki jim ponujamo prilagojeno vsebino. Sodobna tehnologija nam pomaga pri tem, da po le nekaj klikih na strani sistem natančno ve, v katero ciljno skupino spadate,” nekaj trendov na področju uporabe sodobnih tehnologij v marketingu predstavi Mitja Jermol.
Kakšna je prihodnost umetne inteligence in njene uporabe v poslovnem svetu? “90 % informacij, ki jih slišite ali prebirate o umetni inteligenci, je napihnjenih. Večina ljudi od umetne inteligence pričakuje preveč in to navdušenje se bo slej kot prej spremenilo v “zimo” umetne inteligence, enostavno zato, ker ljudje od te tehnologije pričakujejo preveč. Zagotovo pa lahko ovržemo tezo, da bo umetna inteligenca nadomestila človeka. Človek in njegovo znanje je v samem osrčju delovanja umetne inteligence.”
Podjetje GenePlanet v več kot 30 držav sveta prodaja genske teste in po oceni Financial Timesa spada med 1000 najhitreje rastočih podjetij v Evropi. “Vsi ljudje imamo par nog, rok in oči, razlikujemo pa se v višini, teži, barvi las in oči. To je skrito v našem genskem zapisu. Genetika nam daje določene predispozicije, ni pa nujno, da vse naše telesne lastnosti izhajajo iz nje, nekatere se izrazijo, druge ne. Naše podjetje se ukvarja s prodajo dveh različic testov, prvi merijo lastnosti, ki so povezane z načinom življenja - katera dieta vam ustreza, kako presnavljate ogljikove hidrate, kateri tip kozmetike je primeren za vas … Na tem področju lahko marketing zelo specifično cilja uporabnike. Drugi del pa so medicinski genetski testi, ki jih tržimo preko zdravnikov. Na podlagi rezultatov zdravniki uporabnikom svetujejo, kaj pomeni njihov rezultat. Testi povedo, za razvoj katerih bolezni obstaja tveganje, kako na telo delujejo različna zdravila …” dejavnost podjetja GenePlanet opisuje Maša Judar.
Genetika je področje, ki bo v prihodnosti zagotovo pomembno vplivalo na življenje ljudi. “Če Moorov zakon pravi, da se procesorska moč računalnika podvoji vsakih 15 mesecev, je razvoj biotehnologije še precej hitrejši. Genetski testi so danes precej cenejši, zato se v genetiki posledično zbira ogromno informacij. Genetika postaja največji vir podatkov na planetu in s pomočjo strojnega učenja ter umetne inteligence bomo lahko predvideli določene vzorce in napovedali, kaj se bo s človeško raso dogajalo v prihodnosti. Zagotovo bo izziv, kako hraniti to ogromno količino podatkov, poleg tega pa je velik izziv tudi ta, kako zapleten jezik genetike prevesti končnemu uporabniku. Želimo si, da bi iz rezultatov vsak posameznik znal razbrati, kakšni so naslednji koraki, da bo denimo dolgoročno preprečil razvoj bolezni srca in ožilja ter razvoj raka. Ljudje se danes še ne zavedajo, da imajo lahko njihove dnevne odločitve dolgoročne posledice, ki so vidne čez 30 ali 40 let. In to želimo spremeniti.”
Če Moorov zakon pravi, da se procesorska moč računalnika podvoji vsakih 15 mesecev, je razvoj biotehnologije še precej hitrejši. - Maša Judar (GenePlanet)
Če je medicina v preteklosti iskala zdravila za obstoječe bolezni, bo prihodnost temeljila na tem, kako nadgraditi zdravega človeka in mu podaljšati življenje. Megatrend prihodnosti je tudi nesmrtnost. “Tudi največja podjetja, kakršno je podjetje Google, vlagajo ogromno sredstev v biotehnologijo in rešujejo uganko smrti. Bo pa podaljšanje človeškega življenja prineslo tudi filozofske spremembe in iskanje odgovorov na vprašanja, kako bomo delovali, če bomo živeli 120 let in več? Do kdaj se bomo izobraževali, delali? Se bomo večkrat v življenju poročili, kariero trikrat obrnili na glavo? Nesmrtnost je privlačen pojem in s posegi v genski zapis znamo že danes storiti marsikaj, a industrija in zakonodaja takšnim posegom nasprotujeta. Vsak napredek prinaša prednosti in nevarnosti,” opozarja Maša Judar.
Maj Hrovat je ob študiju biotehnologije nenehno razmišljal, kaj uporabnega lahko naredi s svojim znanjem in morda začne tudi z lastnim poslom. “Na enem izmed hekatonov smo se spopadli z okoljskim izzivom govedoreje. To je panoga, ki je večja obremenitev za okolje kot transport. Po drugi strani pa se mesojedci ne bodo odpovedali užitkom, ki jih ponujajo mesni izdelki, zato moramo najti alternativne izdelke za mesojedce, ki tofuja in sojinih polpetov ne bodo jedli. Biotehnologi imamo znanje, da z inženiringom pripravimo izdelke, ki ne obremenjujejo okolja, hkrati pa so všeč širši množici ljudi,” idejno zasnovo nastanka podjetja Bevo opiše mladi podjetnik.
“Začeli smo s projektom altburger, prijavili smo se na "Štartaj, Slovenija!" in bili sprejeti. S pomočjo bakterij ustvarjamo naravne arome govedine, začeli smo nekoliko “na pamet” in nato vse skupaj nadgrajevali. Je pa izdelek pripravljen popolnoma na rastlinski osnovi. Torej je izdelek bolj zdrav, manj bremeni okolje, cenejši in ima okus po mesu. Hrana na rastlinski osnovi (plant based food) je velik trend poslovnega sveta, v ZDA je industrija že zelo razvita. Iz tega so zrasla ogromna podjetja, ki vlagajo milijarde za razvoj in marketing. Vsem pa je skupno to, da osveščajo kupce o boljših, bolj zdravih alternativah za meso,” razvoj panoge opisuje Maj Hrovat.
Vsem novim podjetjem v industriji hrane rastlinskega izvora je skupno to, da osveščajo kupce o boljših, bolj zdravih alternativah za meso. - Maj Hrovat (Bevo)
Tovrstni izdelki so povzročili razvoj popolnoma nove skupine ljudi. “Nov tip potrošnikov se imenuje fleksitarijanci. To v praksi pomeni, da večino časa jedo zdrave stvari na osnovi rastlinske prehrane, tu in tam pa se “pregrešijo” in si privoščijo meso. To so ljudje, ki iščejo alternative in radi jedo tisto, kar je okusno, ne glede na to, ali je mesnega ali rastlinskega izvora. To povzroča spremembo pri potrošnikih, za zdaj pa industrija tej spremembi težko sledi. Ni znanja, ni surovin, ni interesa dobaviteljev. Problem je tudi v embalaži, plastika je obremenitev za okolje, alternative so zelo drage in ne zadoščajo standardom. Interes zagotovo obstaja, panoga se razvija, ampak zelo počasi,” ugotavlja gost januarskega mesečnega srečanja DMS.
Omrežje 5G je ena najpopularnejših besednih zvez na začetku leta 2020. Obljubljena dežela, ki prinaša digitalni svet brez omejitev, še več, prinaša četrto industrijsko revolucijo. Kakšno pa je realno stanje te tehnologije? Odgovore ponuja Janez Križan (A1 Slovenija): “Trenutno je 70 % svetovne populacije prepričane, da že ima 5G telefon. Realno stanje pa je takšno - trenutno je na svetu okrog 50 omrežij, ki omogočajo 5G, na prste ene roke pa lahko preštejemo naprave, ki podpirajo to tehnologijo. Z le nekaj 5G napravami pa težko ustvarimo tehnologijo prihodnosti. Ključna razlika med tehnologijama 4G in 5G je v tem, kdo je narekoval razvoj tehnologije. Omrežje 4G smo si izmislili operaterji, ker smo želeli uporabnikom ponuditi še več in jim to tudi zaračunati. Omrežje 5G pa je definirala industrija, ki je natančno določila tudi to, kako naj omrežje nove generacije deluje. Če omrežje 4G omogoča prenos 100 MB na sekundo, 5G omogoča do 10 in več GB prenosa na sekundo. Kar je še bolj pomembno, 4G omogoča 10.000 povezanih naprav na kvadratni kilometer, 5G pa omogoča milijon povezanih naprav, ki komunicirajo v realnem času. Tretji dejavnik pa je najbolj zapleten za implementacijo. Če je v omrežju 4G odzivni čas naprav, ki komunicirata, 50 milisekund, bo v 5G ta čas zmanjšan na eno milisekundo. To pomeni, da bo avto sam zares nemudoma odreagiral na dogajanje v prometu. Kdaj to prihaja? Ti parametri bodo dosegljivi konec leta oziroma v začetku 2021."
Omrežje 4G smo si izmislili operaterji, ker smo želeli uporabnikom ponuditi še več in jim to tudi zaračunati. Omrežje 5G pa je definirala industrija, ki je natančno določila tudi to, kako naj omrežje nove generacije deluje. - Janez Križan (A1 Slovenija)
Kaj pravzaprav v praksi prinaša masovna komunikacija naprav? “IBM že danes s pomočjo interneta stvari rešuje izzive v rezervatih za živali, ki so pogosto tarča divjih lovcev. S pomočjo senzorjev, ki zaznajo povišanje srčnega utripa pri živalih, se sprožijo droni in poiščejo termične odtise lovcev ter vrnejo podatke posebnim enotam, ki nato s helikopterji poletijo na teren in polovijo divje lovce. Tudi v podjetju A1 že uporabljamo tehnologijo 5G, z avstrijskimi železnicami sodelujemo pri projektu SmartCargo. Stranke so pripravljene plačati, da je tovor iz točke a v točko b pripeljan z določenimi karakteristikami. Tako denimo jamčimo, da vlak ne bo prehitro pospeševal in bo zato manj udarcev ter poškodovanih produktov. In to storitev seveda zaračunamo. Sodelujemo tudi pri vseevropskem projektu, pri katerem smo implementirali posebne senzorje v zavorah, s katerimi je strojevodja opozorjen, kadar preveč ali premalo zavira. To je ključno pri prediktivnem vzdrževanju. Nekaterih surovin na planetu danes močno primanjkuje in zato je proizvodnja novih izdelkov izjemno draga. S takšnimi posegi podaljšujemo življenjsko dobo izdelkov in močno zmanjšujemo stroške. Še en pomemben projekt je sodelovanje z dunajskim letališčem, ki ima sedaj svoje 5G omrežje, v katerem so vse naprave povezane. To močno olajša logistiko, prevoz ljudi, prtljage. Tudi če se zunanje omrežje sesuje, bo omrežje na letališču še vedno delovalo, ker je popolnoma neodvisno od ostalih omrežij,” nekaj konkretnih primerov predstavi Janez Križan.
Kaj torej prinaša prihodnost? “Sprva bodo 5G naprave in omrežja vzpostavljena v avtomatiziranih proizvodnjah in na produktih, kjer je potrebno prediktivno vzdrževanje. Potem sledijo pametna mesta in skupnosti, kjer bo 5G tehnologija reševala težave prometa, okoljske probleme in pomagala pri bolj zdravem načinu življenja,” zaključuje gost januarskega mesečnega srečanja.
Foto: Nejc Lasič
