Kako organizirati odlične virtualne dogodke in se povezati z množico na daljavo?

• Virtualne dogodke udeleženci nehote primerjajo s platformami, kakršni sta Netflix in Hulu. Vidijo jih kot ekran, ki mu namenijo uro časa. Zato morajo biti brezhibno načrtovani in izpeljani, priprava je ključna!
• Za predavanje izberite stoječ položaj, saj sede hitro "zlezete vase".
• Delujoča kamera, mikrofon in primerna osvetljava so higieniki!
• Webinar je primeren za dogodke, na katerih imamo sto in več udeležencev, za manjše skupine je primernejši format "meeting", kjer laže steče debata.
• Daljše dogodke razdelite na 45 minutne sklope, da se izognete "online" utrujenosti udeležencev.
• Generalka naj bo podobna tisti, ki jo imajo glasbeniki pred nastopom. Naj bo zelo temeljita, saj se bomo tako izognili vsem morebitnim težavam.
• Kako zadržati pozornost udeležencev? Dobro orodje so manjše sobe, v katerih je pogovor bolj sproščen. Vsebino "razbijte" z anketami in kvizi, poskrbite za izmenjavo izkušenj udeležencev - ljudje radi govorijo o sebi.
• Dogodek v živo je precej bolj učinkovit kot predvajanje posnetka. Seveda je večja verjetnost manjših napak, ampak osip oziroma padec občinstva, kadar predvajamo posnetek, je enostavno prevelik, da bi bil dogodek učinkovit.
• Zmotno je mišljenje, da za virtualni dogodek ne potrebujemo tako številčne ekipe kot za dogodek v živo. Potrebujemo nekoga, ki bo skrbel za klepet, za ankete, režiserja, povezovalca dogodka, scenarista, IT strokovnjaka ...
• Bodite pozorni na nabor orodij, ki jih uporabljate na dogodku – manj je več!
• Skrivnost 10 sekund: Ko pozovete udeležence, naj zastavijo vprašanje, počakajte 10 sekund. Po 5 sekundah bo sicer nastopila nerodna tišina, ampak ljudje potrebujejo čas, da se opogumijo in zastavijo vprašanje.
• Ko razmišljate o hibridnih dogodkih, poskrbite, da bo kamera poleg odra zajela tudi občinstvo v dvorani. Pazite, da ne boste koga "odrezali", čeprav smo v dveh različnih svetovih.

Nasveti so povzeti po izobraževanju DMS Taktik, na katerem sta predavala Matej Golob in Enej Gradišek (CorpoHub). Konkretne izkušnje in prakse sta z nami delila Andrej Brvar (Gospodarska zbornica Slovenije) in Teja Stamać (Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani).