Prenesite DMS e-priročnik po izbiri in se prijavite na marketinške novice.
Andraž Štalec, direktor in soustanovitelj podjetja Red Orbit, je orisal težave in izzive digitalnega marketinga v 2023.
1. Najslabši čas za biti (digitalni) marketingaš
Kar je delovalo v preteklosti, v digitalnem svetu ne deluje več. Čeprav umetna inteligenca (UI) obstaja že nekaj časa, se je letos interes zanjo izjemno dvignil.
2. Vzpon in zasičenost spletne trgovine
Spletna trgovina je v letih od 2019 do 2021 beležila izjemno rast, a so strokovnjaki opozarjali, da rast ne bo trajala. Že leta 2022 je bilo tako zaznati negativno rast, številne spletne trgovine pa na to niso bile pripravljene. Hkrati so se spremenile nakupne navade ljudi, čemur bi morale znamke prilagoditi tudi marketinške taktike.
3. Dvig hibridne izkušnje
On-line sveta, kot je obstajal med epidemijo, ni več. Prav tako ni več off-line sveta, kot je obstajal med epidemijo. Ostala pa je združena hibridna izkušnja.
4. Demokratizacija
Evropska zakonodaja je zelo stroga, zato je zelo pomembno tudi, kako bodo pravila o uporabi UI implementirana v zakonodajo.
5. Oblikovanje human-first podatkovne izkušnje
Izziv bo zagotoviti human-first izkušnjo. Gre namreč za pomembne izkušnje, ki bodo krepile zaupanje in ustvarjale vrednost za kupca, a bo znamka za to potrebovala soglasje uporabnika za uporabo njegovih podatkov.
6. Svet brez piškotkov
Večina merjenj in analitika, ki jih poznamo danes, temeljijo na piškotkih. Podjetja bodo morala svoje digitalne strategije prilagoditi svetu brez piškotkov.
7. Tretja faza digitalne transformacije
Vodilna podjetja v 2025 bodo tista, ki bodo podatkovno osredotočena. V zahodnem svetu to že postaja standard, v Sloveniji pa temu še ne posvečamo veliko pozornosti.
8. Novi val kreativnosti
Čeprav so zelo pomembni, podatki niso vse. Druga polovica zgodbe je kreativnost, ki vključuje vse od videa in interaktivnih vsebin do novih načinov za doseganje strank. Izziv je, kako bomo vse kanale, platforme, umetno inteligenco upravljali tako, da bomo lahko na bolj kreativne načine dostopali do kupca.
9. Močnejši fokus na vašo (novo) ciljno skupino
Premalo pozornosti je namenjene temu, kako na digitalu ujeti nove ciljne skupine. Digital je še vedno podaljšek off-line sveta, čeprav ga ljudje dojemamo drugače.
10. Strategija in upravljanje znamk na spletu
Strategija razvoja blagovne znamke ni enako »performancu« na digitalu. Večina podjetij tako še ne zna graditi blagovne znamke v digitalnem svetu.
11. Ciljana TV
Televizijsko oglaševanje deluje pri tistih, ki jo gledajo, mladi pa klasične televizije skoraj ne gledajo več, vsaj ne v realnem času. Ciljana televizija za določene ciljne skupine predstavlja velik potencial, saj pomeni podaljšek klasične televizije in dodatno točko stika.
12. EDGE computing & edge SEO
Tehnologija EDGE je v tujini že zelo razvita. Za razvoj spletne strani v tem primeru znamka ne potrebuje več razvijalcev, pač pa jo lahko ustvarijo strokovnjaki digitalnega marketinga sami.
Andraž Štalec je ob tem opozoril, da nič od zgoraj naštetega ne znamo (dobro). Kar pomeni, da se moramo marketingaši spremeniti in razviti. Sedem P-jev po njegovih besedah še vedno deluje, a so se na digitalu spremenili. Vpliv cene in produkta je večji kot v off-line svetu.
Ker se je ob vseh izzivih spremenilo tudi nakupno vedenje potrošnikov, je potrebnih 8 transformacijskih sprememb, je opozoril Andraž Štalec.
1. Odmik od oglaševanja: kupca je treba spraviti v on-line ali off-line trgovino, nato pa še prepričati v nakup. Preveč fokusa je trenutno na pridobivanju obiska spletne strani, premalo na nakupu.
2. Fokus na poslovanju/prihodkih: treba je določiti ključne KPI-je in optimizirati poslovni performance.
3. Motor rasti: cela Slovenija temelji na plačljivem (oglaševanje in trženje) motorju rasti. Lojalnostni in viralni motor rasti pa zagotavljata precej bolj stabilno poslovanje na dolgi rok.
4. Razvoj lastnih kanalov:
5. Gradnja lastne CRM baze: ta je zelo pomembna, saj brez nje ni uspešnega digitalnega poslovanja.
6. Zbiranje in obdelava podatkov: pri tem ne gre zgolj za CRM, pač pa za širše zbiranje podatkov.
7. Cohesive omnichannel experience: združena, enotna izkušnja čez vse kanale oziroma točke stika.
8. Matrika digitalne zrelosti: 18 področij ocenjevanja posamezne znamke, iz česar je mogoče razbrati, na kaj se mora znamka bolj osredotočiti;
Za konec je Andraž Štalec s člani DMS-ja delil še pet nasvetov:
Katere so torej kompetence, ki jih potrebuje marketingaš, da se bo znašel v hitro spreminjajočem se digitalnem svetu?
Tamara Valenčič, samostojna strateška HRM svetovalka, je opozorila na nekaj izzivov, s katerimi se sooča sodobni (digitalni) marketing. Digitalni marketing je vedno bolj generičen in »nadležen«, vedno manj kreativen in splošen, kot so zapisali v Forbesu (Digital Marketing Is Broken, So How Do We Fix It?). Če želimo digitalni marketing »popraviti«, se moramo osredotočiti na resnično delujoče strategije in relevantne podatke o uporabnikih ter se odmakniti od generičnih oglasov in invazivnega zbiranja podatkov. Marketingaši moramo biti v svojih kampanjah bolj kreativni, ciljni in etični. Zato je pomembno, da se osredotočimo tudi na izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.
Tamara Valenčič je opozorila, da se po rezultatih najnovejših raziskav (The CMO Survey March 2023) marketinški oddelki krčijo, podjetja se poleg zunanjih geopolitičnih izzivov na splošno soočajo s pomanjkanjem delovne sile, med najbolj pomembnimi izzivi direktorjev marketinga pa je širitev na nove trge in v nove segmente, zmanjševanje stroškov oz. povečevanje vrednosti ob enakih stroških ter razvoj in zadržanje talentov.
Potrebna znanja in kompetence posameznikov se vedno bolj širijo v globino in širino črke T, kar pomeni, da je poleg širokega splošnega znanja potrebno obvladovati tudi kar nekaj specialističnih vertikal.
Predstavila je svoj model zdravega in učinkovitega posameznika, ki bi moral razvijati različna področja:
Slednje je osnova za to, da se bodo zaposleni lahko razvijali, vse skupaj pa je nujno potrebno, da bodo vodje iz svojih ekip lahko dobili največ. Marketinške ekipe bodo vedno manjše, zato bodo morale biti vedno bolj učinkovite. Sama meni, da so seznami veščin, ki jih potrebuje marketingaš, nesmiselni, saj vsako podjetje zase ve, katere so tiste veščine zaposlenih, ki jih najbolj potrebuje.
Marketingaši so po njenih besedah »miselni delavci«, živimo pa v ekonomiji znanja (knowledge economy). Edino delo, ki je zares ključno, ko delamo v ekonomiji znanja, je takrat, ko delamo skupaj, je poudarila. Dober »miselni delavec« ima informacije in izkušnje s področja, na katerem sprejema odločitve. Boljši »miselni delavec« se je sposoben učiti in skozi čas izboljševati svojo učinkovitost. Odličen »miselni delavec« pa je na podlagi družbenega dogajanja sposoben raznolikega »inputa«, zna bolje interpretirati in aktivno najde napake v razmišljanju in jih odpravi.
Zato Tamara Valenčič podjetjem svetuje:
Tamara Valenčič priporoča naslednje vire:
