Koronačas se ni zaključil z zasukom koledarja. Andraž Zorko je prepričan, da bo korona pustila obsežne dolgoročne posledice v družbi: “Prave posledice tega časa bodo vidne šele čez nekaj let in se tega sploh še ne zavedamo. Pedagogi denimo že opozarjajo, da bo ta generacija nekoliko posebna. Je pa dejstvo, da se v tem času med različnimi skupinami ljudi pojavljajo precejšnje razlike. Nekateri so to obdobje vzeli zelo resno, upoštevajo priporočila in odloke, drugi so precej manj dovzetni do ukrepov in živijo dokaj normalno življenje. Do določene mere pa se bo to obdobje dotaknilo vseh. Zdaj nam je že jasno, da tega obdobja ne bo kmalu konec, a upanje iščemo v tem, da se iz dneva v dan bližamo trenutkom, ko se bomo znova lahko družili in objemali. Takrat po mojem mnenju sledi obdobje dekadence, to pomanjkanje stikov bo zagotovo po odpravi omejitev “izbruhnilo” na dan in ko prideta pomlad in poletje, bo zelo veselo. A določene posledice bodo ostale, na marsikatero stvar bomo v prihodnosti gledali z drugačnimi očmi. Vsaka vest o novem virusu, bakteriji, četudi na drugem delu sveta, bo v nas prižgala določeno opozorilo. Spreminjajo se tudi navade ljudi, velik del uporabnikov je že povsem osvojil spletno nakupovanje in ta trend bo zagotovo ostal tudi po odprtju fizičnih trgovin.”

Določene posledice bodo dolgoročne, na marsikatero stvar bomo v prihodnosti gledali z drugačnimi očmi. - Andraž Zorko (Valicon)

Spremembe zaradi covida-19 bodo na nekaterih področjih hitro opazne. “V zadnjih letih smo intenzivno diverzificirali ponudbo. Nastala je denimo kopica majhnih lokalov z zelo raznoliko ponudbo hrane in pijače, ki so pritegnili določene skupine ljudi. Ti majhni gostinci so komaj preživeli prvi val, drugi pa jih je dokončno uničil. Svet, v katerega se bomo vrnili, bo precej drugačen, nič ne bo, kot je bilo in precej lažje bodo trenutno situacijo prebrodili veliki igralci na trgu. Tudi uporabnik se bo močno spremenil, spomnimo se samo krize leta 2009. Po tem obdobju se napoveduje nova ekonomska kriza, ki bo prinesla nove spremembe v načinu vedenja uporabnikov. Bo pa kriza tudi priložnost za nekatere segmente. Svež je spomin na porast diskontov, ki so v zadnjih desetih letih oziroma po zadnji recesiji preplavili slovenski trg.”

Poleg zdravstvene krize živimo tudi v času družbene in politične negotovosti. “Takšne družbene in politične polarizacije, kot smo ji priča danes, v Sloveniji ni bilo vse od konca osemdesetih. To je dimenzija, ki nima nujno neposredne povezave z epidemijo. Kar nekoliko srhljivo je, da se danes prijatelji ne pogovarjajo med sabo, ker imajo različne poglede na politiko. Epidemija je pokazala pravi obraz ljudi, tisto najboljše in najslabše v nas. Imamo zanikovalce, nekaj odstotkov ljudi, ki so prepričani, da virus ne obstaja in zanikajo njegov obstoj, še nekoliko večja je skupina relativistov, ki je prepričana, da je ta virus ravno tako nevaren kot vsi ostali virusi. Ta lestvica se nadaljuje do tistih, ki so situacijo vzeli zelo resno in so pošteno prestrašeni. Ključna spremenljivka tega obdobja je starost, to pa vodi v hud generacijski razkol,” opaža raziskovalec medijev in družbe.

Takšne družbene in politične polarizacije, kot smo ji priča danes, v Sloveniji ni bilo vse od konca osemdesetih. - Andraž Zorko (Valicon)

Skozi raziskavo Nova normalnost, s katero podjetje Valicon pomaga tudi zdravstvu in ključnim odločevalcem, Andraž Zorko podrobno spremlja, kakšni so družbeni odzivi na spremembe, ki jih narekuje epidemija. “V prvem valu so nas prestrašili predvsem prizori iz Bergama, fotografije, na katerih so z vojaškimi vozili odvažali krste. Vse to je bilo za nas povsem novo, tavali smo v temi, ne samo mi, ampak tudi vlade po svetu - enostavno zato, ker nismo imeli nobenih izkušenj z nastalo situacijo, ni bilo živih pričevalcev iz obdobja prejšnje epidemije. V preteklosti so se zdravstveni izzivi pojavljali precej bolj pogosto, ljudje so preživeli eno obdobje in se hitreje prilagodili drugemu. Zadnje velike epidemije so daleč za nami in čeprav smo tehnološko neprimerno bolje opremljeni kot v preteklosti, smo bili na to situacijo povsem nepripravljeni.”

Kot družba imamo s trenutnim obdobjem res hude izzive. “Instantna družba sodobnega časa pričakuje rešitve v trenutku, tukaj in zdaj, zato smo pričakovali, da se bo kriza hitro umirila in da bomo kmalu našli rešitev. Ko je minil prvi val, ki si niti ne zasluži svojega imena, smo organizirali prelete letal in bili prepričani, da je najhuje za nami. Potem pa je prišla jesen, na katero znova nismo bili pripravljeni. Danes smo še precej bolj zaskrbljeni nad dogajanjem, saj se vzorci ponavljajo, ljudje smo psihično vse bolj utrujeni in osamljeni. V januarju so indikatorji, kot so osebno počutje, strah, nezadovoljstvo z ukrepi, nezadovoljstvo do vlade na najnižji ravni. Slovenci tudi v mirnih časih ne izražamo velikega zaupanja v institucije, še posebej mlajše generacije, in to se v teh časih zagotovo ne bo spremenilo, prej nasprotno.”

V januarju so indikatorji, kot so osebno počutje, strah, nezadovoljstvo z ukrepi, nezadovoljstvo do vlade na najnižji ravni. - Andraž Zorko (Valicon)

Ukrepi in odloki se nenehno spreminjajo in dopolnjujejo. Kako ta negotovost vpliva na ljudi? “Spet je tu pomemben dejavnik starost. Starejše generacije so prestrašene, strah naj bi se v naslednjih mesecih zmanjševal s cepljenjem. Že v prvem valu smo pripravili segmentacijo glede na zdravstveno in finančno ogroženost ter oblikovali tri segmente, ki jih poosebljajo Janezi, Mojce in Marki. Janezi so starejše generacije, pri katerih je prisoten strah pred nastalo situacijo, ta naj bi se zmanjševal s cepljenjem. Za mlajše generacije, ki smo jih poimenovali Marki, velja ravno obratno, saj v tem obdobju ne doživljajo pretiranih zdravstvenih ali finančnih tveganj, ukrepi pa močno vplivajo na njihovo življenje. Na nek način jih moramo razumeti, če bi bil jaz danes star 18 let, bi bil zelo nervozen, ker bi moral biti ves čas doma. Tretja skupina pa so Mojce, ki so nekje vmes med Janezi in Marki, so pa te skupine precej enakomerno razporejene. V večji meri velja, da spoštovanje ukrepov razume vsak po svoje in si postavi svoje meje. Približno petina ljudi se dosledno drži predpisov in ukrepov, se ne druži, vzdržuje varnostno razdaljo in skrbi za higieno. Del ljudi virus zanika in skuša živeti mimo ukrepov. Večina pa sklepa določene kompromise, v trgovini nosijo masko, se izogibajo množic, vseeno pa gredo k mami na kosilo oziroma se v krogu prijateljev konec tedna srečajo na pivu,” opaža Andraž Zorko.

Spoštovanje ukrepov razume vsak po svoje in si postavi svoje meje. - Andraž Zorko (Valicon)

V poslovni skupnosti se vse več pogovarjamo tudi o recesiji, ki naj bi sledila zdravstveni krizi. “Po pomladanskem valu smo se poleti dodobra sprostili in odprli denarnice skoraj tako kot v "dobrih starih časih". Jeseni smo postali znova nekoliko bolj previdni, a manj kot bi pričakovali. Januarja vsako leto nastopi manjše zatišje popraznične potrošnje. Je pa dejstvo, da imamo v tem obdobju enostavno precej manj priložnosti za trošenje in tudi zato imamo Slovenci trenutno na bančnih računih toliko denarja, kot ga nismo imeli nikoli prej. Banke intenzivno iščejo načine, kako ta denar znova pognati v gospodarstvo. Je pa tudi na področju finančne stabilnosti opazna velika asimetrija, nekatere skupine so zelo ranljive in ogrožene, za druge je poskrbljeno nekoliko bolje, so pa seveda tudi kategorije, ki močno rastejo.”

Ekonomisti opozarjajo na to, da se v tem obdobju močno povečuje tudi razkorak med bogatimi in revnimi. Kako na to gledajo družboslovni raziskovalci? “Če nisi imel določenega finančnega varstva že v obdobju pred covidom-19, si v teh trenutkih jasno še toliko bolj prestrašen, še posebej, če si izgubil vir prihodka. Turizem, gostinstvo, storitvene dejavnosti, to so panoge, ki so zelo na udaru in v katerih imajo ljudje velike izzive in to so skupine ljudi, ki se bodo zelo težko pobrale. Tudi pomoč države je do neke mere precej paradoksalna. Protikoronski paketi iščejo univerzalne socialne rešitve, v družbi pa je zelo jasna asimetrija med tistimi, ki so v hudih težavah in tistimi, ki nimajo posebnih izzivov. Zakaj so torej ukrepi za vse enaki? Nimajo vsi študenti istih izzivov, nimajo jih vsi upokojenci in nimajo vsi samostojni podjetniki - dobijo pa vsi enako,” ugotavlja gost marketinškega ponedeljka. 

Protikoronski paketi iščejo univerzalne socialne rešitve, v družbi pa je zelo jasna asimetrija med tistimi, ki so v hudih težavah in tistimi, ki nimajo posebnih izzivov. - Andraž Zorko.

Andraž Zorko priznava, da je spomladi tudi v pogovoru s Primožem Hvalo morda nekoliko preveč optimistično gledal na zdravstveno situacijo, ki spreminja svet. “Pričakoval sem, da nas bo vse skupaj nekoliko streznilo, da bo človek ugotovil, kaj počne narobe in da bo postal bolj skrben ter solidaren. Te spremembe na bolje verjetno ne bo. Na plan prihajajo tudi stvari, ki jih niti približno ne želimo gledati, spomnimo se samo nedavnih prizorov iz ZDA. Vseeno pa ne smemo biti pesimisti, ampak se moramo pripraviti na to, kar nas čaka spomladi in poleti, ko se bo vse skupaj odpiralo, ko bomo vse bolj precepljeni in prekuženi. Vsa zaprtost in omejenost na eni ter presežki denarja na drugi strani bodo nekje izbruhnili na plan. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, če nas čaka recesija. Če se bodo uporabniki zaprli in prestrašili ob padcu gospodarske rasti in odpuščanjih, potem se lahko ponovi scenarij izpred nekaj let. Po drugi strani pa je razlika med zdravstveno in morebitno ekonomsko krizo ta, da imamo s slednjo sveže izkušnje in jo bomo zagotovo lažje prebrodili. Vodila nas bo spodbuda misli - če smo preživeli najhujšo pandemijo zadnjih 100 let, zakaj ne bi tudi ekonomske krize?!”

Andraž Zorko se je v zadnjem obdobju ob spremljanju uporabnika in družbe ogromno naučil. Marketingašem v naslednjih mesecih svetuje: “Ni dovolj, da sodobnega uporabnika segmentiramo na starost, spol in izobrazbo. Posledice trenutne situacije bodo še dolgo vidne in marketing bo moral biti zelo previden pri nagovoru uporabnikov. Spodbujanje potrošnje po umiritvi situacije bo delovalo le na tiste, ki so obdržali službe, celo napredovali in povečali prihranke. Lahko pa imamo osebo iste starosti, spola in podobnih lastnosti, ki imajo povsem drugačno izkušnjo v teh časih. Tu ni univerzalnega sporočila, s katerim nagovoriš vse. Ciljanje bo moralo biti zelo natančno, še bolj bodo v ospredju digitalni mediji. Eden izmed glavnih izzivov marketinške prihodnosti bo ustrezno nagovarjanje določenih segmentov, kajti če bomo tu zgrešili, ga bomo hudo, hudo polomili. Marketing mora v tem obdobju še posebej podrobno spremljati spremembe navad potrošnikov in izboljšati predvsem izkušnjo spletnega nakupa, saj bo ta način kupovanja določenega blaga in celo storitev ostal tudi po koncu tega obdobja.”

Eden izmed glavnih izzivov marketinške prihodnosti bo ustrezno nagovarjanje določenih segmentov, kajti če bomo tu zgrešili, ga bomo hudo, hudo polomili. - Andraž Zorko (Valicon)