K ustvarjanju lastne blagovne znamke oblačil so Katjo Goljar in Najo Ulaga vodili slabi vidiki industrije hitre mode. Želeli sta ustvariti trajnejše, »večne« kose oblačil iz kakovostnih materialov, v katerih se bodo ženske počutile prijetno in udobno. 100 % organske materiale nabavljata v tujini, saj v Sloveniji njihov nakup še ni mogoč, proizvodnja oblačil pa poteka v Sloveniji. Poleg tega 1 % od prodaje vsako leto namenita trajnostnim projektov, v največji meri Ekologom brez meja.
Znamka sicer deluje na treh vsebinskih stebrih:
Naše komuniciranje je razdeljeno na tri področja - 60 % je namenjenih komuniciranju vrednosti znamke, 30 % ustvarjanju skupnosti, 10 % promociji. - Katja Goljar
Katja Goljar je ob tem poudarila, da v Relove ustvarjajo zgodbo okoli produkta in s tem gradijo osebnost znamke. Zaveda se, da izdelkov ne prodajajo le lepe slike, pač pa so potrebne resnične zgodbe iz ozadja, vključenost v ustvarjanje znamke, na podlagi katere se gradi skupnost, ki znamki zaupa. S soustanoviteljico Najo Ulaga skušata prodreti globlje v problem, ki ga rešuje njuna znamka, tudi z ozaveščanjem uporabnic. Pri vsem tem ne gre pozabiti na konsistentnost in prilagajanje trendom.
Za zdaj znamka ponuja le ženska oblačila, predvsem zato, ker je nastanek znamke povezan z osebno izkušnjo ustanoviteljic, si pa v prihodnje želita ustvarjati tudi kolekcijo za moške in otroke.
Tudi znamka zobne paste v obliki tabletk Alternative+ naslavlja okoljsko problematiko, a z drugega vidika, je povedal eden od ustanoviteljev Jan Habat. Razvoju izdelka so botrovali tudi trendi na trgu, saj bodo naravni in okolju prijazni izdelki vse bolj v veljavi, je pojasnil Jan Habat. 85 % potrošnikov bo namreč prešlo na tovrstne izdelke, tretjina pa je zanje pripravljena plačati več.
Čeprav na trgu že obstajajo zobne paste v obliki tablet, pa se te običajno prodajajo v bolj specializiranih, ekološko naravnanih trgovinah. Zato sta si skupaj s soustanoviteljem Domnom Nemaničem zadala, da se na policah postavita ob bok klasičnim zobnim pastam v tubah in ustvarila zobno pasto v tabletkah v stekleni embalaži z aluminijastim pokrovčkom. To je pomenilo, da cena ni smela biti tista, ki bi potrošnika odvrnila od nakupa. Proizvodnja teče v Sloveniji, združili so se farmacevtski strokovnjaki, zobozdravniki in zaseben laboratorij ter trije podizvajalci, ki zagotavljajo, da sestavine niso testirane na živalih.
Promocija izdelka je med drugim potekala prek projekta Štartaj Slovenija, v marketing pa sta vključila tudi številne zobozdravnike ter objavljala izobraževalne vsebine in oglase.
Družabna omrežja so v našem primeru le podpora, ki te opomni, se pa z njimi ne pripelje uporabnika v trgovino. Zato bova skušala biti sponzor čim več dogodkom, kjer bodo ljudje v preizkus dobili naše tabletke. - Jan Habat
Na tujih trgih nastopata predvsem v okviru trgovinskih znamk, saj je v tujini tako bistveno lažje prodreti. Zobno pasto v tabletah Alternative+ je mogoče kupiti v Sloveniji, pod trgovinskimi znamkami pa tudi v Nemčiji, Španiji, kmalu pa bo na voljo tudi Franciji in Švici. Ustanovitelja v prihodnje načrtujeta, da bosta na tujih trgih nastopila tudi z lastno blagovno znamko, tako da bi distributer nase prevzel stroške marketinga, Alternative+ pa bi s smernicami svetoval, kakšna naj bo usmeritev. Luč sveta bo v kratkem ugledala tudi ustna vodica, potekajo pa tudi dogovori za izdelavo okolju prijazne karbonske zobne ščetke.
Vsak torek si rezervirajte 5 minut za marketing. Naročite se na marketinške novice.
Zagona blagovne znamke Bitchy Club se niso lotili po klasični poti, pač pa so najprej določili vrednost, poiskali ciljne kupce (in oblikovali le eno persono), šele nato poiskali izdelek, ki je temu ustrezal. Gre za vino rosé v pločevinki, ki je bila namenjena predvsem ženskam, je rojstvo znamke predstavila idejna vodja Anja Korenč (Futura DDB).
Določanje vrednosti in ciljnih kupcev
Okvir za nastanek znamke so ambiciozne ženske, z željo po uspehu v poslovnem svetu, so bile pa na svoji poti deležne številnih opazk s strani nasprotnega spola. Nastala je želja po oblikovanju skupnosti za ženske, ki bi se med seboj podpirale, saj je vsaka zagotovo večkrat doživlja »bitchy momente«.
»Product fit« in »visual hammer«
Namesto vina v steklenici je tako nastalo vino v pločevinki, saj je pločevinka bolj priročna, mogoče jo je reciklirati, vsebuje manjšo količino vina. Ker je vinska industrija zelo tradicionalna, je Anja Korenč naletela na številne prepreke.
Tudi sicer je bilo konfliktov veliko, najprej, kot omenjeno, vino v pločevinki, nato konfliktna komunikacija, saj je šlo praktično za preklinjanje, a brez ****, kar je bilo precejšen izziv, saj so se ustvarjalci zavedali, da lahko s tem znamka še bolj opozori nase, lahko pa izgubi kredibilnost. Poleg tega so močan »visual hammer« predstavljale rdeče ustnice na embalaži. Rdeča barva, sicer barva opolnomočenja žensk, je bila vso pot zelo prisotna.
Prototipiranje in testiranje ideje
Z zgolj vizualnim prototipom je Anja Korenč ustvarila dve objavi na lastnih profilih družabnih medijev. Še bolj kot to pa je Anjo Korenč navdušil odziv, ki so ga prejeli in ta je predstavljal temelj, da lahko nadaljujejo z razvojem izdelka oziroma znamke. Zaradi besede »bitchy« v imenu na številnih platformah niso smeli oglaševati, kar je predstavljalo dodaten izziv, zato so se usmerili v promocijo s pomočjo vplivnežev ter sodelovanje z drugimi blagovnimi znamkami.
Čeprav so dosegli nenadejan uspeh in se je o vinu Bitchy Club govorilo po vsem svetu tudi izven meja Slovenije, je znamka zaradi številnih izzivov žal ugasnila. Je pa Anja Korenč zadovoljna, da so zaključili z dobrim občutkom.
Kako se lotili vizualnega oblikovanja znamke, pa nam je pojasnil Žare Kerin (Futura DDB), ki je v preteklosti sodeloval pri rojstvu številnih prepoznavnih blagovnih znamk. Kreiranje znamke pomeni, da »z besedo-imenom, formo, simbolom, ustvarimo distinkcijo od konkurence, da vemo, kam se bomo pozicionirali, da nam ta simbol jasno pokaže, kdo smo in kaj delamo, da ni šumov v komunikaciji.« Le tako namreč lahko dobimo lojalnega kupca, ki se bo identificiral z blagovno znamko.
Kot primer je izpostavil vizualno podobo znamke restavracije Cubo, s katero so želeli sporočiti, da lokal išče urbanega obiskovalca, dovzetnejšega za sodobno kulinariko in sodobnejši servis. Želeli so ustvariti logotip, ki je drugačen in hkrati dovolj zapomnljiv, da je lahko uporaben tudi za podznamke. Rezultat pa je po besedah Žareta Kerina moderna in enostavna podoba, ki se zelo razlikuje od ostalih konkurentov. Pri oblikovanju vizualne podobe je tako treba biti pozoren na naslednje:
Ena od posebnosti, ki jih je predstavil Žare Kerin pa je zaposlitveni oglas, ki uporablja enake vizualne elemente kot celotno komuniciranje ter s tem daje vedeti, kakšen kader si želi privabiti v restavracijo, da si tudi pri zaposlenih želi nekoliko višji standard.