Raziskavo Trženjski monitor DMS smo v letu 2015 razširili na več različnih področij (percepcija družbe in okolja, dopustovanje, varčevanje ...) in v februarju 2016 smo ponovno raziskovali, kako prebivalci Slovenije dojemamo slovensko družbo in družbeno okolje.
Leto dni pozneje, v katerem je Slovenija zabeležila gospodarsko rast, dokaj burno pa je bilo predvsem dogajanje v politični sferi, je podoba Slovenija nekoliko manj spodbudna, kot je bila februarja 2015. Raziskavo izvaja Društvo za marketing Slovenije v partnerstvu z družbo za trženjsko svetovanje in raziskave Valicon.
Osnovno vprašanje o dojemanju življenjskega okolja je bilo opredeljeno s spodnjim vprašanjem:
»Kako vi, kot prebivalec Slovenije, ki živite, delate, ustvarjate in hkrati tudi trošite in plačujete davke, vidite Slovenijo kot državo in družbo, v kateri imate vsaj eno od prej naštetih vlog?«
Kot odgovor smo ponudili več parov izključujočih se odgovorov, npr. »Slovenija kot družba je bolj informacijska – Slovenija kot družba je bolj industrijska družba«. Pri tem sta odgovora predstavljala skrajni vrednosti na lestvici od 1 do 10.
* Semantični diferencial: graf prikazuje odstopanje povprečne ocene posamezne dvojice atributov slovenske družbe od povprečja vseh dvojic (na lestvici od 1 do 10).
Družbo v vsakem drugem primeru prepoznavajo bolj kot informacijsko in manj kot industrijsko.
V večjem delu se nagibajo k temu, da je slovenska družba tradicionalna, ustaljena in konzervativna kot pa nasprotje temu, torej da bi bila moderna, inovativna in liberalna.
Večji del jih tudi meni, da je bolj podobna balkanskim kot evropskim državam.
Skoraj polovica bi slovenske prebivalce prej označila kot nadpovprečno izobražene.
Hkrati ti ljudje čutijo okolje kot precej nestimulativno in pesimistično, ki prej nagrajuje povprečje kot spodbuja izstopanje.
Nagibajo se k temu, da Slovenija kot družba prej zaostaja za razvitim svetom, kot pa da bi bila v koraku z njim.
Anketirani vidijo ljudi v slovenski družbi bolj delovne kot ne.Obenem vidijo prebivalce Slovenije kot bolj nepoštene in sebične.
GLAVNO BOGASTVO SLOVENIJE STA NARAVA IN LJUDJE
Kot glavno bogastvo Slovenije navajajo tri elemente:
naravo in naravne vire (38 %),
ljudi (34 %) ter
naravne lepote in s tem povezan turizem (26 %).
PREMIK POZORNOSTI OD MALIH K VEČJIM PODJETJEM
Po nekaj odmevnih prodajah slovenskih podjetij bodo zagovorniki nacionalnega interesa verjetno presenečeni nad porastom mnenja, da uspešno prihodnost Slovenije zagotavljajosrednje velika in velika podjetja v tuji zasebni lasti.
Malenkost višja je tudi vrednost pri srednje velikih in velikih podjetjih v domači zasebni lasti – zgodil se je premik pozornosti od malih k večjim.
Le 7 % vprašanih kot vidi zagotovilo uspešne prihodnosti Sloveniji v srednje velikih in velikih podjetjih v državni lasti.
Uspešno prihodnost Slovenije po njihovem mnenju v največji meri zagotavljajo:
mikro in mala podjetja v zasebni lasti (30 %) ter
srednje velika in velika podjetja v zasebni tuji lasti (28 %).
Najmanj v tem pogledu pričakujejo od:
srednje velikih in velikih podjetij v (delni) državni lasti (7 %).
DVOM V GOSPODARSKO RAST
Najbolj zanimiv premik opažamo pri občutenju gospodarske rasti, ki se je februarja 2015 šele naznanjala, danes pa je statistično dejstvo. Danes je odstotek tistih, ki tej rasti bolj »ne verjamejo«, značilno višji – zdaj znaša dobri dve petini, za razliko od slabe tretjine, ki je tako mislila pred enim letom.
Razlika je nastala pri tistih, ki so še leto dni nazaj odgovarjali, da tej rasti sicer »verjamejo«, niso pa v to povsem prepričani. Vsakega četrtega med njimi je tekom leta 2015 očitno nekaj - ali nekdo - prepričal v nasprotno.
METODA ZBIRANJA PODATKOV: CAWI SPLETNA ANKETA; OPIS VZORCA: NACIONALNO REPREZENTATIVEN VZOREC, 18-65 LET OBDOBJE ZBIRANJA PODATKOV: FEBRUAR 2016 VELIKOST VZORCA: N=434 IZVAJALEC RAZISKAVE TRŽENJSKI MONITOR DMS JE VALICON.
Oblikovanje: Aleksandra Tomc, Blažka Jurjavčič, Pika Novak
Prebivalci Slovenije družbo zaznavamo kot bolj konservativno, precej manj inovativnoter v večji meri bolj podobno ostalim balkanskim državam kot evropskim.
To se odraža tudi v še bolj pogostem mnenju, da zaostajamo za razvitim svetom.
Okolje je sicer zaznano kot rahlo bolj optimistIčno in stimulativno, vendar je večinsko mnenje še vedno močno na drugi strani, torej na strani pesimizma.
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
