O dejstvih, dobrih praksah, trendih in nasvetih, vrednih upoštevanja tudi izven turistične panoge, smo debatirali s prof. dr. Majo Konečnik Ruzzier (Ekonomska fakulteta), Lenjo Faraguna (Happy Maribor), Martino Breznik (Hiša Raduha), Denisom Petrovčičem (Indoor Ski Slope 300), Marjanom Batageljem (Postojnska jama) in Karmen Novarlič (SPIRIT Slovenija).
“V Sloveniji imamo naravne danosti, ki so odlična podlaga za razvoj turizma. Kar pa nas mora ločiti od ostalih, je 'nekaj več' – posebno doživetje, ki ga lahko v tej naravi ponudimo obiskovalcu,” je srečanje otvorila prof. dr. Maja Konečnik Ruzzier iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Poudarila je, da je v turizmu bolj kot kjerkoli drugje pomembno dolgoročno strateško in kratkoročno fleksibilno načrtovanje, ki se mora prilagoditi modernemu in zahtevnemu turistu, svetovnim trendom trajnostnega turizma, informacijskim komunikacijskim tehnologijam ter internacionalizaciji ciljnega trženja. Blagovna znamka je v turizmu po besedah prof. dr. Maje Konečnik Ruzzier vedno bolj pomembna: “Blagovna znamka ni le vizualni element, je strateški element v poslovanju, ki turistu pripoveduje zgodbo. Ta zgodba pa mora biti tako inovativna in edinstvena, da je pripravljen zanjo plačati.” Takšna je po njenih besedah tudi nacionalna blagovna znamka “I Feel Slovenia”, ki pozicionira Slovenijo na svetovni turistični zemljevid, v njeno oblikovanje pa so bili vključeni vsi deležniki - da je znamka zaživela tudi med njimi, dokazuje uspešna inegracija novih znamk v njeno filozofijo.
PREDSTAVITEV: Marketing v turizmu: Kako ustvariti turistično ponudbo, ki se ji ne da upreti?
Lenja Faraguna je prisotnim predstavila izjemno pozitivno zgodbo “Happy Maribor”, ki v treh dneh popolnoma brez sredstev uspela povezati več kot 1000 Mariborčanov. Projekt, katerega glavni cilj je bil posneti “happy video” ter vanj vključiti Mariborčane in več kot 30 mariborskih lokacij, se je začel kot skupina na omrežju Facebook. V skupini (ki je eksponentno rasla) je v treh dneh, kolikor je trajala celotna akcija, potekala vsa komunikacija. Ljudje so bili ves čas obveščeni o poteku dogajanja in seveda povabljeni, da sodelujejo. Kako s pozitivnim pristopom združiti negativizma naveličane ljudi in kako se lotiti “happy marketinga”? Lenja Faraguna: “Vedno je treba delati MARketing in ne marketing – za stvar ti mora biti resnično mar. Druge ključne sestavine takega pristopa so še:
Iz “happy Maribora” nas je Martina Breznik popeljala v idilično okolje v Savinjski dolini – v družinsko turistično destinacijo Hiša Raduha v Lučah, kjer se je tradicija srečala z inovativnostjo in nastal je luksuzen turistični kotiček. “Tradicija je lahko velika prednost, vendar ima svoje pomanjkljivosti – sama je dolgočasna, zato potrebuje inovativnost,” je zgodbo o preoblikovanju kmetije v dizajnerske apartmaje po željah zahtevnih turistov začela Martina Breznik. Inovativnost se je pri njih začela v “slow food” ponudbi hrane, nadaljevala pa v prenovi objektov v sodobno kombinacijo dediščine in moderne arhitekture. Preoblikovali so tudi blagovno znamko in iz Penziona Raduha je nastala Hiša Raduha, ki jo v 95 % obiskujejo tuji turisti, predvsem ribiči ter pohodniki iz Francije in Švice.
PREDSTAVITEV: Hiša Raduha
Indoor Ski Slope, futuristično pokrito smučišče, je po uvodu Denisa Petrovčiča hitro razbil vse dvome o tem, da gre morda le za študentsko arhitekturno šalo. Projekt, ki je nastal kot preveč ambiciozna diplomska naloga in prerasel v ogromen smučarski kompleks s hoteli, apartmaji in celo nakupovalnim središčem, je zbudil zanimanje svetovno znanih arhitektov in išče potencialne investitorje po vsem svetu. Gre za pokrito smučišče, ki ga je mogoče postaviti kjerkoli na svetu in ki v katerokoli mesto pripelje tudi smučarski turizem. Sporočilo, ki ga predaja Denis Petrovčič: “Še dobro, da je kriza – prinesla je priložnosti sodelovanja in presenečanja samega sebe, ki jih drugače nikoli ne bi bilo.”
O slovenski blagovni znamki, ki je na trgu brez prekinitev že 200 let in je preživela 5 različnih držav, je govoril Marjan Batagelj: “Postojnska jama se ni spreminjala, spreminjal se je odnos do nje. Ne znam delati drugače, kot da se z vsakim produktom popolnoma poistovetim in ko se to zgodi, lahko produkt spregovori.” V Postojnski jami so pri oblikovanju marketinga izhajali iz stališča, da smo vsi otroci: “Starši, ki pripeljejo otroke, se tudi sami radi peljejo z vlakcem,” je povedal Batagelj in dodal, da je pomemben trajnostni razvoj – trajnostno je tisto, kar je jutri zaradi delovanja človeka v boljšem stanju: “To smo prevedli v enostaven način: iz jame odnesemo več, kot v njo prinesemo. Tako bo jama trajnostna in se bodo ljudje vračali.” Zaupajo v konsistentno komunikacijo: “Problem je, da se kreativa prehitro naveliča svojih oglasov in jih prehitro spreminja – mi pa smo obdržali vlak, našo ikono, in šele potem se začne ves ostali turizem.” (Marjan Batagelj) Redno spremljajo, kaj o njih pišejo v svetu in z upoštevanjem mnenj oblikujejo unikatno izkušnjo za obiskovalce - z jasno komunikacijo svoje edinstvenosti želijo stopiti iz svetovne turistične mimikrije.
Srečanje je sklenila Karmen Novarlič iz agencije SPIRIT Slovenija (Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma). Pomena turizma v svetu se po njenih besedah premalo zavedamo, saj: “... v globalnem merilu turizem prinese 9 % svetovnega BDP, kar je več kot avtomobilska industrija, vsak 11. zemljan pa dela v turizmu – s tem ta panoga zaposluje več ljudi kot avtomobilizem in kemična industrija skupaj!” Globalni trendi v turizmu napovedujejo prehod k “sanjski družbi”, ki ceni dobro in s čustvi prepleteno zgodbo v ozadju turistične ponudbe. Tudi v Sloveniji držimo stik s svetovnimi trendi, vendar nas ovira odplačevanje kreditov, ki omejuje proračune za marketinške aktivnosti. Strategija trženja Slovenskega turizma za obdobje med 2012 in 2016 predvideva naslednje:
PREDSTAVITEV: Trženje slovenskega turizma
Fotografije: Nejc Lasič
