Katie Melua je leta 2005 izdala pesem z naslovom »9 milion bicycles«. V njej je izpostavila podatek, da je bilo v Pekingu leta 2005 9 milijonov koles. Vladimir Nardin (Gorenje) približno 15 let kasneje opaža popolnoma drugačen Peking. »Vprašal sem se, kje je avtorica videla teh 9 milijonov koles. Vozni park v Pekingu je sodobnejši kot katerikoli v Evropi oziroma Ameriki. V zadnjih letih se je spremenilo ogromno stvari, Kitajska pa je postala tehnološki gigant številka ena na svetu.«

Katere tehnološke rešitve že v praksi izvaja Kitajska?

Prepoznavanje obraza: Kitajska gradi največji sistem za prepoznavo obrazov. Iz baze 1,3 milijarde ljudi bodo lahko v treh sekundah prepoznali posamezen obraz. Ta tehnologija bo uporabna v najrazličnejših panogah in se že uporablja ob vstopu v državo, na letališčih, v hotelih … Hisense podobno tehnologijo razvija za plačevanje na podlagi prepoznavanja obraza.

Banke: Na Kitajskem je že vzpostavljena banka, ki večinoma deluje preko robotov in na principu obogatene resničnosti.

Samovozeča vozila: Kitajci imajo več kot sto licenc za samovozeča vozil – taksijev, avtobusov in tovornjakov in so v fazi intenzivnega testiranja.

Blockchain: Na Kitajskem se trenutno ne da kupiti kriptovalut, imajo pa giganti, kot so denimo Alibaba in največje banke, trenutno prijavljenih ogromno patentov na področju blockchain tehnologije.

Mobilna telefonija: Na Kitajskem pravzaprav vse stvari počnejo preko mobilnih telefonov. Povsod so polnilne naprave za telefone. Brez mobilnega telefona ne moreš plačevati v trgovini, poklicati taksija, poiskati pot do želene lokacije …

Denar izginja: Tudi v manjših trgovinah ljudje kupujejo preko QR kod, E-paya. Enostavno si moraš namestiti aplikacije, ki to omogočajo.

»Kitajska je ogromna država, kjer se stvari hitro razvijajo, nove tehnologije hitro prihajajo v življenje,« poudarja Vladimir Nardin. »Prihaja obdobje 5G, naprave bodo neprestano pošiljale podatke, ki se bodo s pomočjo nove tehnologije obdelovali v realnem času. Ta digitalna transformacija bo v naslednjih letih ustvarjala skoraj 65 % BDP-ja Kitajske – to je velik generator novih poslovnih priložnosti.«

Do leta 2020 naj bi bilo na vsakega zemljana 4 do 5 povezljivih naprav. – Vladimir Nardin (Gorenje)

Kakšni so Kitajski uporabniki?

Na Kitajskem stranke pričakujejo, da je vse pametno. Pametna vozila, pameten dom. »To se bo slej kot prej zgodilo tudi v Evropi in na to bomo morali biti pripravljeni. Podjetje Hisense intenzivno razvija pametne aparate na različnih področjih – televizije, hladilniki, pametni telefoni. Skupina Gorenje bo marca lansirala prve pametne gospodinjske aparate na nizozemskem trgu, kar pomeni posebno prelomnico za naše podjetje. Trdno verjamemo, da bodo naši domovi že čez nekaj let delovali na temeljih pametnih naprav.«

Podjetje Gorenje združuje koncept Hisensovega pametnega doma in Gorenjeve pametne kuhinje v novo platformo. »Bistvo nove platforme je v tem, da bodo uporabniki lahko preko različnih kanalov upravljali aparate skupine Hisense in aparate skupine Gorenje. Razvijamo tudi mobilno aplikacijo, s katero bodo lahko dostopali do teh naprav,« razkriva gost mesečnega srečanja in poudarja, da je pri tem načrtovanju zelo pomembno razmišljati o obnašanju uporabnikov teh naprav: »Za opravilo, za katerega uporabimo mobilni telefon, verjetno ne bi uporabili televizorja. Čez dan počnemo precej kompleksne scenarije – nekaj začnemo preko pametnega zvočnika in nadaljujemo preko telefona ter končamo na tablici – potrebno je zagotoviti, da bodo stvari povezane. To je trenutno največji izziv.«

Priložnosti

Razvoj pogovornih vmesnikov: Če danes aparate upravljamo preko nadzornih plošč in gumbov, jih bomo v prihodnosti upravljali preko pogovornih vmesnikov – pametnih zvočnikov in aplikacij. To bo potekalo na precej bolj naraven način kot danes. Takoj ko bodo ti aparati na voljo v slovenskem jeziku, bo povpraševanje po njih na trgu ogromno. Ta znanja bo potrebno razvijati.

Storitve: V prihodnosti bo aparat le del storitve. To ne bo več pralni stroj, ampak bo pranje kot storitev in za to bo potrebno te storitve razvijati in jih nadgrajevati. Predstavitev aparata bo mogoča s pomočjo obogatene resničnosti, uporabili bomo strukturirane pametne recepte, ki jih bo znal prebrati asistent …

Programerji: Primanjkuje jih po vsem svetu. Karierna priložnost.

Podatki: Aparati bodo komunicirali s servisom, z različnimi odjemalci in pošiljali ogromno podatkov. Te podatke bo potrebno zajeti, jih interpretirati in posredovati različnim oddelkom, ki bodo na podlagi teh podatkov optimizirali izkušnjo.

Pametni senzorji: Kamere v hladilniku, pečici. V trgovini bomo lahko preko aplikacije pogledali, kaj imamo v hladilniku in kaj moramo kupiti.

Povezljivost: Kako povezati našo platformo s ponudniki energije, dostavljalci hrane, trgovinami … ?

Uporabljate pogovorne robote?

Pogovorne aplikacije so po številu dnevno aktivnih uporabnikov že prehitele družbena omrežja. “Prepričan sem, da pravzaprav večina od nas več časa preživi na Viberju, WhatsAppu in Messengerju kot denimo na Facebooku, Twitterju, Instagramu. To prinaša velike priložnosti za marketingaše oziroma za blagovne znamke. Problem je v tem, da so podjetja v tem pogledu še vedno komunikacijsko neučinkovita. Uporabljajo namreč klasične digitalne kanale, na primer “news feed” kanale, e-mail marketing … Uporabniki pa bežijo na platforme, ki omogočajo komunikacijo ena na ena in logična posledica je, da beležimo slabše rezultate na klasičnih digitalnih kanalih,” opozarja drugi gost januarskega mesečnega srečanja Jure Doler (fbchatbot.si).

V zadnjih letih se je zaradi poplave informacij vrednost informacije popolnoma spremenila. “Zato je za komunikacijo znamk ključno, da v najhitrejšem času in najučinkoviteje informacija pride do uporabnika. Najbolj optimalna rešitev za to so pogovorni roboti (chatboti). Ti simulirajo pogovor med znamko in uporabnikom s pomočjo umetne inteligence. Pogovorne aplikacije omogočajo takojšen doseg uporabnika, hkrati pa so pogovorni roboti uporabnikom na voljo kadarkoli, 24 ur na dan, med prazniki …” Pogovorni roboti so razmeroma nova tehnologija, zato je to področje za zdaj še precej nezasičeno in ponuja ogromno priložnosti. “Povprečen “open rate” na obvestila, ki jih dobi uporabnik, je 85 %. Večina med nami še vedno izvaja e-mail kampanje in pri teh je “open rate” nekaj več kot 20 %. To je bistvena razlika.”

Kaj je v resnici pogovorni robot?

Pogovorni robot je aplikacija na že znani platformi Messenger. “Razvoj pogovornega robota na aplikaciji Messenger je cenejši in hitrejši kot v primeru samostojne aplikacije, uporabniki imajo že naloženo aplikacijo Messenger in vključena opozorila o sporočilih. To so ključne prednosti v primerjavi z razvojem samostojne aplikacije. Slabost je v tem, da si precej odvisen od Facebooka oziroma Messengerja in njegovih zakonitosti ter da so kompleksnejše aktivnosti znotraj aplikacije precej težje izvedljive.”

Cilj pogovornih robotov je ustvarjanje priložnosti, ki jih bomo nato nagovarjali preko različnih kanalov. - Jure Doler (fbchatbot.si)

Izkušnje s pogovornimi roboti:

Odlična vpletenost: Uporabniki se radi pogovarjamo s pogovornimi roboti, tudi zato, ker smo že nekoliko naveličani pogovorov preko elektronske pošte.

Najhitrejša pot informacije do uporabnika: Časovna vrednost informacije je danes ogromna. Uporabniki potrebujejo hiter odgovor na vprašanje in pogovorni roboti to zagotavljajo.

Odgovori na (generalna) vprašanja: Bolj kot  je pametni robot nadgrajen, več kot vanj investiramo, bolj specifična bodo lahko vprašanja, na katere bo znal odgovoriti.

Hiter odziv uporabnikov: Pomembno marketinško orodje so tudi ankete in raziskave - s pogovornimi roboti lahko izpeljemo tudi to.

Nezasičeno okolje: Za zdaj. Čez nekaj let bodo rezultati komuniciranja preko pogovornih robotov verjetno precej slabši.

‍

Pogoste napake:

Pogovorni robot ni spletna stran: Če bomo na pogovorne robote naložili preveč vsebine, ne bodo delovali optimalno.

Formalizirani in uradni odgovori ne delujejo: Deluje predvsem sproščena komunikacija in čim bolj naraven tok klepeta.

Brez vloženih sredstev ni rezultatov: Tako v promocijo robota kot tudi v vsebino.‍

Ne rešujejo individualnih vprašanj: Zakaj nimam tople vode v kopalnici? Na tej ravni pametni roboti tega še ne znajo reševati.

Časovni in finančni okvirji vzpostavitve pametnih se precej razlikujejo. “Čas med idejo, testiranjem in lansiranjem pogovornih robotov je obdobje od enega do dveh mesecev. Seveda je to odvisno od kompleksnosti robotov in tudi od sodelovanja med agencijo in naročnikom. Za najenostavnejše pogovorne robote je lahko dovolj že mesec dni. Razlikujejo se tudi finančne investicije - manj napredni roboti stanejo okrog 5.000 €. Bolj, kot je robot kompleksen, višja je cena.”

Jure Doler podaja še nekaj zanimivih ugotovitev, ki jih je pridobil ob delu s pametnimi roboti: “Dobro delujejo pogovorni roboti, ki imajo osebnost in ime. Pogovorni robot mestne občine Ljubljana je Ljubo. Bolje je, če ima pogovorni robot manj funkcionalnosti. Naj reši samo en problem, ampak naj ga reši dobro. Messenger je samostojen kanal, čeprav deluje znotraj Facebooka, zato ga moramo tudi obravnavati kot samostojen kanal. Nujna je tudi nenehna investicija, v vsebino in promocijo. Samo tako bo število uporabnikov raslo. Osnovni KPI so naročniki, neotipljiv KPI pa je nasmeh uporabnika - problemi uporabnika so rešeni hitro in enostavno.”

Če je fotografija vredna 1000 besed, je čustvenček vreden 100 besed. - Jure Doler (fbchatbot.si)

Kje so marketinške priložnosti pogovornih robotov?

“Predvsem mlajše ciljne skupine so umikajo v komunikacijo ena na ena, zato pogovorni roboti ponujajo številne nove priložnosti,” ugotavlja gost januarskega mesečnega srečanja. “Hkrati ne smemo pozabiti, da je med klepetom s pogovornim robotom uporabnik 100 % osredotočen na blagovno znamko, nima drugih motenj. Prednost je tudi v tem, da vaša sporočila pridejo neposredno v žep vaših uporabnikov - sprožijo obvestilo o prejetem sporočilu. Prednost pogovornega robota je tudi v tem, da so zadovoljni tako zaposleni v podjetju, ker določene aktivnosti namesto njih izvedejo roboti, kot tudi uporabniki, ker nemudoma dobijo odgovor na svoje vprašanje."

Globalni trendi v poslovnem svetu

Marko Derča (A.T. Kearney) zaradi službenih obveznosti svojega razmišljanja o globalnih poslovnih trendih v letu 2019 ni delil na mesečnem srečanju, je pa pripravil video predavanje.

Predavatelj razmišlja o: 

• spremembah v globalni ekonomiji,
• Brexitu,
• protekcionizmu nacionalnih trgov,
• upočasnjevanju gospodarske rasti,
• vplivu prihajajočih evropskih volitev na gospodarstvo,
• trgovinski vojnah med ZDA in Kitajsko,
• tem, kako živeti v "multilokalnem" svetu,
• kibernetski konferenci.

V posnetku vaš čaka celosten pregled makroekonomskega dogajanja v Evropi in svetu.