Zanimiv pogovor, ki smo mu bili priča na novembrskem mesečnem srečanju DMS, lahko najhitreje povzamemo v preprosti enačbi: marketing = digitalni svet. Naslednja ugotovitev pa je bila: Digitalni svet lahko popolnoma obvlada le superheroj. Ali to pomeni, da smo nemočni? Nikakor ne!
V reportaži smo burno razpravo Jožeta Šulmana (Innovatif), Iztoka Franka (Adria Airways), Saše Dimitrievskega (Pristop Skupina), Roka Hrastnika (Iprom) in voditelja pogovora Mihe Rejca (Lidl Slovenia) strnili v odgovore na tri ključna vprašanja, ki naj bodo navdih za raziskovanje (ne)obvladljivega sveta digitalnega marketinga.
Meja med digitalom in marketingom je izginila, digital je nova klasika. Še več – digital (ki ga razumemo predvsem kot kanale znotraj interneta in kot komunikacijo, ki jo plasiramo prek elektronskih kanalov) nas spremlja ne glede na to, kaj počnemo ali kot pravi Rok Hrastnik (Iprom): “Karkoli počnemo, bo internet prišel tja in zavzel sceno. Ne glede na to, kaj prodajamo.”Pomembnost digitalnega dokazuje tudi dejstvo, da je delež financ, namenjenih za digitalno dejavnost, vedno večji in že presega 30 %.
In zakaj je digitalni svet tako privlačen? Sašo Dimitrievski (Pristop): “Impresionira me predvsem šest lepot digitalnega sveta":
KAKŠNO JE TRENUTNO STANJE DIGITALA PRI NAS?
Dejstva: 30 % Slovencev je rednih spletnih kupcev, ki najraje kupujejo oblačila, obutev in klasično elektroniko. K rasti spletne prodaje največ prispevajo kuponi in vstop storitvenega sektorja v spletno nakupovanje.
Oblikuje se sodobna (digitalna) agencija, kjer se vsi procesi – oblikovanje strategije, načrtovanje, kreiranje in razvoj – dogajajo digitalno. Agencije, ki bi bila popolnoma opremljena za upravljanje “starih” in “novih” platform, (še) nimamo, čeprav bi bilo to za naročnika zelo dobrodošlo: “Za naročnika bi bilo bolje, če bi imel vse na enem mestu, a v Sloveniji vse zelo drobimo. Dokler ne bo integracije, ne bo dobrega servisa za naročnika,” je poudaril Rok Hrastnik.
Razporejanje denarja na digital je odvisno od več dejavnikov, a je načeloma še vedno zelo zadržano. Večina sredstev je usmerjena na kanale, kot je TV, tisk in radio in to kljub temu da lahko uspeh digitala dokažemo z realnimi podatki. Online je še vedno le podpora marketinga in ne področje, kjer bi podjetje dejansko generiralo prodajo – management digitalni svet prevečkrat dojema kot nekaj neresnega. Dogaja se, da “digitalce” prehitijo naročniki, potrošniki (ali marketinški odločevalci), kar dodatno prispeva k temu, da ne zaupajo naložbam v digitalni marketing: “Prehiteli so nas določeni šefi marketinga – če nimaš dobre razlage, zakaj bi investiral v internet, ti ne bodo namenili sredstev za to. Počasi nas prehitevajo še naše ciljne skupine, ki so dostikrat bolj "geekovske" kot tisti, ki jih analizirajo ...”(Sašo Dimitrievski).
Iztok Franko (Adria Airways): “Potrebna je sprememba poslovnega modela – dokler ni tega, tudi agencija ne more storiti veliko.”
Jasne cilje, ki so (s pomočjo agencije) prevedeni v digitalno strategijo.Relevantno vsebino in dobre zgodbe, ki bodo prepričale vodstvo v smiselnost digitalizacije marketinških dejavnosti.Dober kader – Jože Šulman (Innovatif): “Podjetja potrebujejo povezovalca, ki je sposoben povezati offline in online svetova, ki razume uporabnika, prodajo, tehnologijo in komunikacijo ter zna to preliti v poslovno strategijo.”Znanje – veliko lahko naredimo na področju argumentacije koristnosti digitalnega. Izkoristimo njegove prednosti, predvsem merljivost, odzivnost v realnem času ter prepričajmo management, da je digital dobra investicija.
