Kaj so najpogostejše čeri na poti do implementacije e-commerce rešitev?

• Podcenjevanje kompleksnosti izziva implementacije e-commerce rešitve. Pripravimo dizajn, izberemo partnerja in želimo, da stvar hitro zaživi v praksi. Vse skupaj še zdaleč ni tako enostavno.
• Podatki se ne pretakajo samodejno med sistemi zato ne vemo, kaj se z njimi dogaja ob prodaji produktov, zato nimamo nadzora nad tem, kaj smo sploh prodali in komu.
• Prodajalci tehnologij sicer znajo navdušiti in ob predstavitvi vse deluje zelo jasno, ko pa rešitev implementiramo, je ne moremo prilagajati našim potrebam in zahtevam.
• Če pri implementaciji e-commerce rešitve izhajajmo iz dizajna, hitro pridemo do točke zastoja, kjer ne najdemo poti naprej.
• Če se nam mudi, večkrat naletimo na to, da platforma ne zmore tega, kar od nje pričakujemo, pri dodatni optimizaciji pa nastajajo visoki stroški in dodaten izgubljen čas. Če plačaš nekaj, kar ne deluje, to zelo boli.

Če so čeri ovire, ki jih srečamo na reki digitalizacije, potem je cilj našega potovanja po tej divji reki uspešna implementacija e-commerce rešitev. - Gorazd Planinc (Vareo)

E-commerce projekti so zelo kompleksni, zato projekte razdelimo na faze

Faza 1: Priprava: Ključni del projekta, ki pa mu navadno namenimo premalo časa. Traja lahko tudi nekaj mesecev. Če naredite dobro pripravo in ugotovite, kako priti do cilja, boste imeli bistveno manj dela v vseh naslednjih fazah.

Faza 2: MVP »Minimum Viable Product«: Produkt z nekaj funkcionalnostmi, morda samo 10 od 50. Toliko, kolikor jih potrebujete na začetku, da projekt zaživi. Veliko lažje bomo optimizirali deset funkcionalnosti kot petdeset. Nato sledijo nadgradnje, medtem pa smo že na trgu in prodajamo.

Faza 3: Nadgradnja: Dodajanje funkcionalnosti, najprej tistih, ki zares dodajajo vrednost. Faza implementacije napredne analitike, avtomatizacije procesov in integracije sistemov.

Faza 4: Optimizacija in rast: Ta faza nastopi, ko podjetje začuti, da je čas za nastop na novem trgu, v novem segmentu ... Še posebej takrat, ko procesi postanejo še kompleksnejši.

Nasvet o izbiri ponudnika: Podroben strateški dokument z našimi željami pošljemo ponudnikom sistemov in jih povabimo na predstavitev produkta. V dokumentu predstavimo vse naše zahteve in omejitve ter iščemo odgovor na vprašanje ali nam bo ponudnikova tehnologija zares pomagala reševati naše izzive na področju e-commerca. Tak dokument je zelo podoben marketinškemu brifu za agencijo. Takšen dokument olajša tudi izbiro ponudnika, saj ponudnike postavi na isti imenovalec, kar olajša primerjavo in razumevanje ponujenega.

"Pogosteje kot pri strategiji in načrtovanju se zatakne pri izmenjavi podatkov med sistemi. Ko načrtujemo, rišemo nakupno pot uporabnika in razmišljamo, kako bo produkt prikazan na e-commerce platformi. Če želimo učinkovito upravljati s podatki o produktu, potrebujemo »Product information management system - PIM«. To je nekakšna soba za produkte, v kateri so shranjeni vsi podatki o njih. Gre za centraliziran sistem, s katerim vsi gledamo isto sliko o produktu (od opisov, kjučnih informacij o produktih, do produktnih slik in drugih marketinških materialov). Pomembno je, da določimo tudi osebo, ki skrbi za to »skladišče« podatkov," podarja Gorazd Planinc (Vareo).