Barbara Modic je svojo poslovno pot začela v oddelku prodaje oglasnega prostora na novonastali prvi komercialni televiziji pri nas. Preko vodenja (medijskih) agencij, svetovanja različnim naročnikom in študija manualne terapije je njen zadnji poslovni podvig soustanovitev regionalne »media auditing« agencije Stars Adriatic and Balkans.

A najbolj jo je oblikovala prav prva služba oziroma njen takratni šef, Teksačan, ki je spodbujal samozavestno prodajo ter pristen, partnerski odnos do naročnikov. Vodila »Treat your clients as friends and your team as family« se drži še danes. »Vlagati moraš v odnos z naročnikom, poznati njegove bolečine, želje, skrbeti zanj.« Ključno se ji zdi, da si za naročnika vzamemo čas, se mu posvetimo in smo z njim potrpežljivi.

Poslovne odnose doživlja skozi gospodarske cikle in menjave lastništev. Lahko se namreč zgodi, da je na čelu podjetja isti človek, a se je vmes zamenjalo lastništvo, novi lastniki so postavili druge KPI-je in »človek je postal nervozen,« je Barbara Modic slikovito opisala poslovni svet.

Zato je kot karierni nasvet izpostavila gradnjo odnosov s strankami, zavedanje, da so zaposleni jedro, saj sam nikoli ne moreš opraviti vsega (poleg tega ne mara, če nekdo o delu govori v 1. osebi ednine) ter veselje, če nam uspe.

»Podjetje, za katerega delam, jemljem kot svoje«

Tilen Kegl je v 13 letih svoje poslovne poti sodeloval pri številnih velikih projektih; v Slovenijo je pripeljal Kickstarter, sodeloval je pri gradnji prvega avstrijskega samoroga Bitpande, nato se je priključil podjetju LimeWire, ki je kupilo BlueWillow, s tem pa v upravljanje dobilo tudi največjo Discord skupnost na svetu z več kot dvema milijonoma uporabnikov. Danes je pri Synthesii vodja vsebin (head of content).  

Na njegovo pot do danes je najbolj vplival prvi letnik na Fakulteti za družbene vede in so mu v času gospodarske krize vsi govorili, da v marketingu in podobnih panogah ni mogoče dobiti zaposlitve. Že takrat se je odločil, da to ne bo njegov problem, da bo poskrbel za to, da bo službo dobil. Njegove otroške sanje so bile, da postane znanstvenik, tega si danes sicer ne predstavlja, a še vedno si želi ustvarjati stvari, ki jih še ni bilo.

Pri prehajanju iz enega velikega in uspešnega projekta v drugega, Tilen Kegl podjetje, za katerega dela, jemlje kot svoje in se tako tudi obnaša. Ob tem sicer priznava, da je za kariero to plus, saj izzive bolj podrobno razdela, minus pa je, če službo nosiš domov in ta postaja tvoje življenje. »To je treba uravnotežiti ali pa ustanoviti svoje podjejte,« je dejal napol v šali, napol zares. Pri ekipi, s katero dela, se mu zdi zelo pomembno, da vedo, zakaj so tam, da vedo, kaj si želijo doseči.

Na vprašanje, če je drugačnost nekaj, s čimer se rodiš ali to pride kasneje, je Barbara Modic odgovorila, da sprva v svojem življenju ni bila nič posebnega, drugačnost pa je nato postala tehnika, sredstvo, da prideš do cilja. Energijo za to pa moraš v vsakem primeru najti v sebi. Tilen Kegl je dodal, da moramo najti drugačnost, ki funkcionira za nas in dosega cilje. Sam je vedno razmišljal, kaj želi doseči, »ker sem bil nekoliko len, sem pogledal, kaj počnejo drugi in sem sam naredil drugače.«

»Ne da se« je stavek, ki ga sogovornika Tanje Kavran nerada slišita in vanj v resnici ne verjameta. »Vedno sem skeptičen, ko nekdo reče, da se nečesa ne da,« pravi Tilen Kegl. Ob tem se bi vedno vprašal, česa ne vem, da se nekaj zdi težko. »Če se lotimo problema, se nečesa naučimo in odprejo se nam nove možnosti,« je dejal. Barbara Modic pa je dodala, da gre za način, kako se nečesa lotiti. »Če se res ne da, je mogoče treba zamenjati produkt ali pa šefa marketinga,« je zaključila v smehu.

Moral je najti način, da bi v marketingu spet užival

V drugem delu meetupa, ki je tokrat potekal v prestolnici Štajerske, se je Tadej Muršič pogovarjal s Tinetom Lugaričem in Juretom Bračkom.

Tine Lugarič je v marketinškem svetu začel v, kot jih je sam poimenoval, »dobrih letih oglaševanja«. Tempo je bil naporen, delalo se je veliko, a so se pri tem zabavali. Nato pa je začel opažati, kako krivulja pada navzdol, poslabšali so se odnosi, poslabšal se je output, pri delu ni več užival. A je bil pri teh občutkih precej osamljen, zdelo se mu je, da so kolegi s situacijo zadovoljni.

Razmišljal je, kaj mora storiti zase, da se mu marketing ne bo zameril in da bo lahko delal s sebi podobnimi ljudmi. S še dvema kolegoma je tako v Mariboru ustanovil studio Trampolin. »Močno smo spremenili logiko in procese, ki so veljali v agencijah. Spremenili smo ključne stvari in dejansko funkcionirajo.« Ob ustanovitvi so si dali tri mesece časa, da pridobijo stranke, projekte, a se je zgodilo, da so na dan registracije podjetja že imeli toliko prošenj za sodelovanje, da jih je Tine Lugarič tri dni razporejal v koledar za sestanke.

Zgodi se tudi, da stranko »nežno« zavrnejo, saj želijo ustvarjati projekte, ki bodo dopuščali potencial, da postanejo nekaj izjemnega. A si pri tem ne zaprejo vrat in zgodilo se je že, da so stranke prišle pozneje s posebnimi projekti, pisanimi na kožo Trampolinu.

Vsi trije ustanovitelji, poleg Tineta Lugariča še Andrija Šulić in Nenad Cizl, na nek način izvirajo iz festivala kreativne komunikacije Magdalena. In podobne impulze, kot jih je oddajal festival, si želijo vračati v Maribor. »To je naš doprinos mestu. Želim, da je to mesto, ki brbota.« Čeprav se vidijo kot studio iz Maribora, pa jim ne manjka mednarodnih povezav.

»Da se«

Jure Bračko je ime, ki ga pozna večina Slovencev. Začel je kot novinar informativne oddaje na komercialni televiziji, nato pa so ga povabili v NKBM, kjer je danes vodja marketinga in komuniciranja. Ob menjavi pisanega novinarskega sveta za korporativnega je bil prvo leto v precejšnjem šoku, saj je šlo za rigiden sistem. Na srečo danes ni več tako. »To se je spremenilo ne zaradi mene, ampak ker je prišel nov lastnik in je želel spremeniti kulturo.«

Na tej poti se je spremenil tudi sam. Danes tako ve, kaj hoče kot vodja in kaj želi sam dati ekipi. To so zmagovalna miselnost (»da se«), meritokracija (isti vatli za vse in prav vse se da izmeriti) ter varno okolje (v katerem se posamezniki počutijo dovolj varne, da lahko neobremenjeno razmišljajo, napredujejo, četudi se kdaj zgodi kakšna napaka).

Drugih (spletnih) bank in finančnih produktov ne jemlje kot konkurenco, pač pa kot nekaj, od česar jemljejo tiste stvari, ideje, ki jih potrebujejo, udejanjijo lahko tudi sami. »Če ne bi bilo Revoluta, N26, danes ne bi bilo Flika,« je dejal. Produkti se v NKBM sicer razvijajo v drugem oddelku, a v banki ni vrtičkanja, z vsemi se lahko pogovarjajo ter soprispevajo k razumevanju trga. Lahko pa je po njegovih besedah tudi obratno, tudi drugi oddelki imajo različne vpoglede, ki lahko vplivajo na marketinško strategijo.

Za konec se je Tadej Muršič s sogovornikoma dotaknil tudi kontekstualne inteligence. Tine Lugarič je pojasnil, da skuša biti na to že od nekdaj pozoren, saj je nujno razumeti, kaj je pomembno, da lahko gremo naprej. »Zelo je pomembno, da si čuječ na vsakem sestanku in pogovoru. Dragocenosti so v podtonu, mimiki, načinu odgovora,« je dejal. In še: »Naloga vsakega posameznika v odnosih je, da skuša biti čim bolj prisoten v interakcijah.« Jure Bračko se je strinjal, da je bit konverzacije v poslušanju. Po njegovem mnenju je treba slišati, znati poslušati, kar je povezano tudi s čustveno inteligenco, ki pa je nimajo nujno vsi.