Podpora podjetja pri izobraževanju zaposlenih

Econsultancy je objavil poročilo Future-proofing teams in a challenging environment, v katerem svetujejo, naj podjetja talentov ne iščejo na trgu, pač pa naj izobrazijo, opolnomočijo in spodbujajo svoje zaposlene, da bi se lotili drugačnih, zahtevnejših nalog. Zaposleni namreč bolje poznajo delovanje podjetja in imajo običajno širši pogled na zadevo, kot nekdo, ki bi ga zaposlili le zaradi določene veščine, ki jo v tistem trenutku potrebujete.

To je tudi eden od načinov za oblikovanje ugodne organizacijske kulture, v kateri se bodo zaposleni zavedali pomena izpopolnjevanja znanja, podjetje pa mora izobraževanje omogočiti in zaposlene pri tem podpirati.

Pomanjkanje kadrov je najbolj očitno na tehnološkem področju. Povpraševanje po strokovnjakih za programiranje, upravljanje s podatki, oblikovanje tehnoloških platform, analitiko in spletno varnost je ogromno, podjetja pa so, kot je pokazala globalna McKinseyjeva raziskava med vodilnim kadrom, na to povsem nepripravljena. Kar 44 odstotkov posameznikov, vključenih v raziskavo, je svojo poklicno pot začelo v poklicih, ki niso povezani z IT-jem, v času raziskovanja pa so imeli v podjetju tehnološko vlogo. V podjetju je tako treba iskati zaposlene, ki so pripravljeni na »menjavo kariere« tudi znotraj podjetja, si želijo napredovati in pridobiti nova (tehnološka) znanja.

Najbolj zaželeni zaposlovalci so tisti, ki poudarjajo pomen vseživljenjskega učenja svojih zaposlenih. Potreba po tehnološkem znanju v podjetjih vsekakor ne bo usahnila, temveč bo vedno večja.

Najbolj iskano znanje o digitalnem marketingu

Tudi v marketingu je potreba po tehnološkem znanju vse večja. LinkedInova raziskava je pokazala, da marketingaši na svojih LinkedIn profilih v svetovnem merilu na prvo mesto postavljajo znanje digitalnega marketinga, sledita marketing na družabnih medijih in optimizacija iskalnikov. Marketinška strategija je na četrtem mestu. Sedem let nazaj je bil na prvem mestu marketing na družabnih omrežjih, na drugem digitalni marketing, sledili pa so oglaševanje, odnosi z javnostmi in strateški marketing.

Delo se je v času epidemije obrnilo povsem na glavo, marketingaši pa so morali čez noč postati zelo agilni. Danes ni nenavadno, če ima marketingaš tako tehnološka znanja kot tudi taktične in strateške sposobnosti, torej celosten nabor veščin.

LinkedIn je letos objavil podatek, da so se tehnične spretnosti v industriji v zadnjih petih letih povečale za 47 %. Udeleženci letošnjega festivala Cannes Lions so v 67 % opazili povečanje tehnoloških veščin in 32 % upad deleža kreativnih veščin v zadnjih petih letih.

Posledica epidemije tudi quiet quitting

Epidemija je poleg prehoda v digitalni svet prinesla tudi številna odpuščanja. Mnogi niso več redno zaposleni, temveč delo opravljajo na podlagi drugačnih dogovorov. Čeprav številni delavci priznavajo, da tak način dela prinaša določene prednosti, jih je v McKinseyevi raziskavi kar 62 % dejalo, da bi bili raje redno zaposleni.

Tistim, ki so ostali redno zaposleni, se je kaj lahko zgodilo, da so jim vodilni naložili še več obveznosti. V ZDA je tako vedno bolj razširjen t. i. quiet quitting (tiha odpoved). To pomeni, da zaposleni opravljajo zgolj tiste naloge, za katere so plačani in v takšni količini, kot so zanje plačani. Med drugim quiet quitting vključuje občutek nepovezanosti s poslanstvom organizacije, nejasnostjo, kaj se od njih pričakuje, hkrati pa zaposleni vidijo manj priložnosti za rast in izobraževanje.

Trend »quiet quitting« je bilo prvič mogoče zaznati konec leta 2021 in po podatkih Gallupa delež tistih, ki opuščajo izredne zadolžitve, od takrat ves čas narašča. Podatki Statiste kažejo, da se najpogosteje pojavlja med mladimi med 18 do 29 letom.

V zadnjih nekaj letih se je pogled na delo oziroma opravljanje službe, predvsem med mladimi, spremenil. Temu pa se bodo morala kot kaže prilagoditi tudi podjetja.