Kaj imajo skupnega tradicionalni marketingaši in lastniki kočij s konjsko vprego? Je TV oglaševanje še vedno učinkovito? Kakšen je paradoks današnjega medijskega sveta? Odgovore na vprašanja ponuja pogovor z medijskim strokovnjakom Branimirjem Brkljačem.

Kariero je začel kot pravnik, a se je že začetku pravniške poti okužil z marketingom, ko je po službeni dolžnosti začel upravljati projekt Kosmodisk. Glede na svoje uspehe bi danes morda vodil pomembno mednarodno odvetniško pisarno, tako pa je sledil svoji strasti - marketingu - in skupaj s Sandijem Češkom ustanovil Top Shop, ki je prerasel v mednarodno uspešno podjetje Studio Moderna. Danes upravlja s posestvom "Mokrin House", ki je postal dom digitalnih nomadov in v katerem delajo in ustvarjajo kreativci različnih narodnosti, poklicev, izobrazb ... Preberite zanimiv pogled medijskega strokovnjaka Branimirja Brkljača na spremembe v medijskem okolju, ki pomembno zaznamujejo življenja marketingašev.

Pogosto v intervjujih omenjate, da je z naraščanjem vpliva družbenih omrežij medijski trg presegel nacionalne meje, postal globalen. Zakaj pa je v sodobni družbi TV oglaševanje še vedno tako učinkovito?

Vprašanje je, če je še vedno učinkovito. Res je, da ga je veliko in je najbolj opazno, a njegova učinkovitost se zmanjšuje in ta proces je nezaustavljiv. To ne pomeni, da ga jutri ne bo. TV oglase bomo gledali še vrsto let, ampak bodo vse manj prepričljivi.

Učinkovitost TV oglaševanja se zmanjšuje, a to ne pomeni, da ga jutri ne bo. -Branimir Brkljač

Če je bil posel nekoč "product driven", nato "customer driven" ... se to danes nadaljuje v "story driven". Kaj sledi? Kakšna bo prihodnost?

"Story driven business" je samo različica "customer driven business" modela. A vsaka zgodba ni vredna poslušanja, še toliko manj pa je vredna, da jo deliš z drugimi. Danes se zgodbe hitro delijo in ne potrebujemo več posebne medijske platforme za tovrstno komunikacijo. Z mobilnim telefonom v rokah je vsak posameznik medij. Zato je prihodnost biznisa v pripovedovanju zgodb, v katerih se bodo ljudje prepoznali in bodo zaradi tega v njih verjeli. To so zgodbe, ki jih bodo želeli deliti.

Z razmahom družbenih medijev se bo pomembnost "contenta" v marketingu v prihodnje še bolj krepila, mar ne?

Res je. Z medijsko močjo, ki jo ima danes vsak posameznik in ki samo še narašča, se odpira popolnoma nova dimenzija, da biznis poleg komercialne funkcije igra tudi vlogo družbeno odgovornega dejavnika. Morda sem naiven, ampak verjamem, da bomo v prihodnje priča vse več poslovnim projektom, ki bodo združevali komercialne in družbeno odgovorne elemente. Kupci bomo s svojimi nakupi samodejno podpirali takšne projekte, ne več samo skozi humanitarne akcije.

"Z medijsko močjo, ki jo ima danes vsak posameznik in ki samo še narašča, se odpira popolnoma nova dimenzija, da biznis poleg komercialne funkcije igra tudi vlogo družbeno odgovornega dejavnika," je prepričan Branimir Brkljač

Uporabljate izraz "prosumer" (producer in consumer) ter poudarjate povečan pomen avtentičnosti v medijskem okolju. Se vam zdi, da se marketingaši tega dovolj dobro zavedamo?

Nekateri se, večina v tradicionalni marketinški industriji pa žal ne. Tradicionalni marketingaši bi raje videli, da se vrnejo "stari dobri časi", ker je to zanje dobro znan svet, ki prinaša varnost. Podobno so ob pojavu avtomobila lastniki kočij s konjsko vprego verjeli, da bo to minilo in da je tudi prihodnost v njihovih konjskih kočijah. Mogoče s kakšnim konjem več, ki bi povečal hitrost.

V tradicionalni marketinški industriji se pomena avtentičnosti v medijskem okolju žal ne zavedajo dovolj. -Branimir Brkljač

"Paradoks" naraščanja pomembnosti avtentičnosti ... Globalno medijsko okolje nima meja, danes ga lahko vsakdo oblikuje kjerkoli in kadarkoli. S tem je narasel tudi fenomen "fake news", iz nekaterih nastanejo tako dobre zgodbe, da jih povzemajo celo resni, kredibilni mediji. Je to težava ali morda celo priložnost?

To je pomembna tema, ki bo v veliki meri oblikovala družbo prihodnosti. Medijsko okolje, v katerem živimo, je popolnoma drugačno od tistega pred nekaj leti. Mi pa vanj še vedno vstopamo po ustaljenih vzorcih. Če smo nekoč verjeli televiziji in iskali odgovore v časopisih in knjigah, zdaj odgovore iščemo na Googlu. Razlika je v tem, da je Google, in ves medijski kontekst, ki ga Google pooseblja, popolnoma drugačen tip medija. "Internet" ni medij, ki filtrira vsebino glede na nek vrednostni sistem, ampak vrednostno nevtralna platforma, ki daje splošni pregled vsega. Zato lahko "na internetu" najdemo popolnoma nasprotne odgovore na vprašanja, ki jih zastavljamo. Še več, algoritmi, ki analizirajo naše vedenje na spletu, nas profilirajo in ponujajo tiste vsebine, ki ustrezajo našemu oblikovanemu profilu. Ko "poguglamo" določeno vprašanje, zato dobimo odgovor, ki je v skladu z našim obstoječim profilom. Za določena vprašanja tako ne dobimo odgovora, ampak potrditev predsodka, ki ga imamo. Paradoks današnjega sveta je v tem, da ni bilo nikoli lažje pridobiti nove informacije ali izpopolniti svojega znanja. Po drugi strani pa se nikoli ni bilo lažje zapreti v svoj svet idej, vrednot in predsodkov. Zato je današnji medijski kontekst enako dober tako za širitev obzorij in osvajanja novih meja svobode kot tudi za učinkovito diktaturo in novo obliko suženjstva. Bomo videli ...

Današnji medijski kontekst je enako dober tako za širitev obzorja in osvajanja novih meja svobode kot tudi za učinkovi to diktaturo in novo obliko suženjstva. -Branimir Brkljač

Zanimivo in poslovno uspešno zgodbo Branimirja Brkljača boste lahko podrobneje spoznali na septembrskem marketinškem zajtrku, ki bo 21. septembra ob 8. uri v kavarni Sputnik v Ljubljani. Na dogodek se lahko prijavite TUKAJ.

VČLANI SE

Povezane teme

Drugi zapisi na temo

O NAS

Več kot

600

članov
Več kot

400

STROKOVNIH zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam