Gost novembrskega marketinškega zajtrka je bil dr. Jaka Lindič, serijski podjetnik, ki je nenehno na preži za dobrimi idejami in jih pomaga spraviti v življenje. Predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je z nami delil nekaj svojih uspešnih in tudi manj uspešnih zgodb iz podjetniškega življenja.

Večina projektov, ki se jih je dr. Jaka Lindič lotil v življenju, je bilo povezano z njegovo življenjsko situacijo. Podjetniška žilica ga, čeprav še vedno predava na fakulteti, vedno znova vleče v podjetniško življenje, kjer želi ideje pretvoriti v uspešen posel. "Ideje prihajajo iz različnih virov. Ko sem čakal na rojstvo prvega otroka, sem opazil pomanjkanje starševskih vsebin v slovenskem medijskem okolju. Zanimalo me je, ali lahko postavim starševski portal, ki je sposoben preživeti. Na začetku sem se vsega lotil sam - od dizajna, do programiranja in pisanja člankov. Kasneje je ekipa zrasla na 70 članov, portal je letno ustvarjal 1.000.000 evrov prometa, bili smo sedmi najbolj obiskan medij v Sloveniji," uspeh portala Ringaraja opiše gost marketinškega zajtrka in pojasni, kje se je skrival uspeh portala: "Prvi otrok človeka potisne v novo fazo življenja, ko se vse spremeni, iščemo novo stanovanje, spoznavamo nov krog ljudi, menjajo se naše navade. To je dobra niša za prodajo, saj ti ljudje porabljajo veliko denarja. Oglasni prostor smo prodajali celo parketarjem, ki so na našem portalu videli priložnost za nagovarjanje svojih ciljnih skupin."

Kljub vsem uspehom portala Jaka Lindič priznava, da so naredili tudi precej napak. "Nekaj izkušenj je bilo za nas precej dragih. Največja napaka je bila ta, da določenih stvari nismo testirali, ampak smo se zanašali na svoje znanje in prepričanje, da bodo stvari potekale tako, kot smo si zamislil," priznava izkušeni podjetnik in predstavi razloge, zakaj se je odločil za umik iz podjetja: "S portalom Ringaraja sem želel ustvariti največjo mrežo starševskih portalov v Evropi. Zame ni bilo dovolj, da smo postali močan lokalni igralec. Novi lastniki niso imeli teh načrtov. Hkrati je število zaposlenih naraslo na 70 ljudi, ki jih je bilo potrebno voditi. To ni več podjetništvo."

"Pri pogodbah poizkusite vztrajati pri zadevah, ki za vas niso tako zelo pomembne. Nasprotna stran se bo  posvetila predvsem tej zadevi in tako bodo morda pozabili na kakšno dejansko za vas pomembno stvar," manjši trik start up podjetjem zaupa dr. Jaka Lindič.

Dr. Jaka Lindič stoji tudi v ozadju projekta eAsistent, ki je danes del vsakdanjika šolskih otrok in njihovih staršev. Zgodba o nastanku eAsistenta se je začela nekje povsem drugje. "Spoznal sem študenta, ki je v podjetju Sportina opravljal pet različnih poklicev. In to samo zato, da bi podjetje podrobno spoznal, saj jim je želel prodati svojo IT rešitev. To so ljudje, pri katerih zastrižem z ušesi. Nekajkrat sva se dobila na pogovoru, a na njegova vprašanja mu nikoli nisem dal konkretnih rešitev, želel sem, da do njih pride sam. Nekega dne mi je na kavi dejal, dovolj je tega, dobil boš lastniški delež v našem podjetju, samo če nas prenehaš izzivati z vprašanji in nam daš odgovore. Izziv sem sprejel, pogledal sem, kaj podjetje počne in začel rezati odvečne aktivnosti. Osredotočili smo se na projekt e-šolstva, kjer je takrat sicer že obstajal sistem, s katerim so učitelji lahko sporočali, če učenec manjka pri pouku. Mene kot starša je zanimalo bistveno več in za to bi bil pripravljen plačati. Lotili smo se podrobnih raziskav in ugotovili, da obstajajo tri različne skupine staršev - prva bi bila pripravljena plačati to storitev, druga zaupa otroku in ne mara asistenta, tretja pa se za šolanje otroka pretirano niti ne zanima. Ključno je bilo spoznanje, da ne potrebujemo 100 % trga, saj je ta tako velik, da je dovolj že, če pokrijemo le en del. Ko sem izstopil iz projekta, je eAsistenta uporabljalo približno 25 % staršev srednješolcev."

Anekdota dr. Jake Lindiča: "Projekt eAsistent še zdaleč ni bil povsod deležen odobravanja. Starejši profesorji so nam celo grozili, da bomo čutili posledice, če bo projekt uveden, saj se oni tik pred upokojitvijo ne nameravajo učiti uporabljati novega informacijskega sistema. Tudi nekateri njihovi mlajši kolegi so imeli podobno mnenje. Sodelavec Vlado je našel krasno marketinško rešitev. Na učiteljskem zboru je učiteljem pokazal kup knjig, ki so jih morali vsako leto predelati njihovi učenci. Po drugi strani so bila navodila za uporabo eAsistenta napisana na enem listu A4 formata. Tao preprosta prezentacija, s katero je zadevo postavil v njihov kontekst, je delovala."

Tudi s projektom e-šolstva je imel gost marketinškega zajtrka globalne načrte. "Za naš uspeh v Sloveniji je izvedel predsednik pospeševalnika Univerze Berkley v ZDA in nas povabil, če bi bili pripravljeni predstaviti naš projekt. V sebi ob takšnih besedah seveda domala eksplodiraš od navdušenja. Sam sem imel povezave v akademskem svetu, zato smo se odločili, da najprej odpotujem jaz, kasneje pa se mi pridruži še ekipa. Do te faze nikoli ni prišlo. Zakaj? Včasih je razlog za propad ideje enostavno smola. Mi smo jo imeli s časom. To je bilo obdobje, ko so imeli glavni odločevalci polne roke dela s prenavljanjem mature, ki je postala digitalna. To je bil osrednji projekt ravnateljev, šolskih IT služb in informatikov, osredotočeni so bili zgolj na to. Naš produkt je bil med učitelji odlično sprejet in bi ga potrebovali, ampak ne takrat. Kot start up pa ne moreš čakati tri leta, da pride pravi čas," iskreno eno izmed svojih mednarodnih izkušenj predstavi dr. Jaka Lindič.

Včasih je razlog za propad ideje enostavno smola. - dr. Jaka Lindič

Najnovejši projekt dr. Jake Lindiča je E2grow. "Projekt izhaja iz psiholoških testov, s katerim odkrivamo svoje talente. Prijatelj me je pozval, da sodelujem v Gallupovem testu. Ta mi je bil blizu, ker se rezultati enostavno vežejo na posel. Raziskave kažejo, da je v podjetjih več aktivno nezavzetih zaposlenih kot aktivno zavzetih. Več je torej takšnih, ki vlečejo v drugo smer, kot si jo želimo za naše podjetje. V Googlu je denimo 50 % aktivno zavzetih zaposlenih in le nekaj odstotkov aktivno nezavzetih. Zakaj ne bi bilo tako tudi v mojem podjetju? Želimo si, da so ljudje manj pod stresom in delajo stvari, pri katerih uporabljajo svoje talente. In tu se je začel E2grow," ozadje projekta pojasnjuje predavatelj na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani in nadaljuje: "Samo z izvajanjem takšnih testov se nič ne spremeni, ampak moramo na tem delati in spoznavati svoje talente in talente sodelavcev. Ameriške raziskave kažejo, da je motivacija zaposlenega v 76 % odvisna od neposredno nadrejene osebe. Ne zaradi notranje motivacije. Navadno se vodje osredotočajo na to, kako bodo popravili tisto, v čemer podrejeni niso dobri. Ravno nasprotno, vlagati bi morali v tisto, v čemer so dobri. V resničnem življenju te ne ovirajo slabosti, ampak talenti, ki jih uporabljaš na napačen način."

Projekt E2grow danes uporabljajo številna velika podjetja - od slovenskih (A1 Slovenija), do velikih svetovnih korporacij (Coca-Cola, Volvo). "Smisel projekta ni v določanju profila zaposlenih, ampak v spreminjanju rutin. Kaj delamo narobe v tem trenutku in kako bi lahko to počeli na drugačen način. V osnovi orodje omogoča, da imamo že ob pisanju elektronskega sporočila sodelavcu informacije o tem, kako ga motivirati, kako ga pohvaliti ali opomniti."

"V Googlu je 50 % aktivno zavzetih zaposlenih in le nekaj odstotkov aktivno nezavzetih. Zakaj ne bi bilo tako tudi v mojem podjetju?" se je spraševal dr. Jaka Lindič in se lotil projekta, pri katerem povečujejo aktivnost zaposlenih z razvijanjem njihovih talentov.

Nasveti dr. Jake Lindiča:

  • Vsak projekt ima vzpone in padce: Padcev je vedno veliko. Ko si na tleh, se vprašaj, kaj me zaustavlja. To je pomembno tudi takrat, ko nek projekt popolnoma ustavimo. In včasih ga moramo. Ko dobimo neko novo idejo, se vprašamo, ali ta ideja rešuje tisto, zaradi česar smo projekt ustavili? Če rešuje, potem spet zaženemo projekt, sicer ne.
  • Ne iščite izgovorov v učinkih na znamčenje: Vedno, kadar ni konkretnih poslovnih rezultatov, se izgovorimo s trditvijo - smo pa dosegli učinke na področju znamčenja. To niti približno ni nujno. Včasih enostavno zamočimo.
  • Minimalizirajte obžalovanja: Tega sem se naučil od Jeffa Bezosa, ustanovitelja Amazona. Nikoli ne boš obžaloval tistega, kar si naredil, večja verjetnost, da boš obžaloval tisto, česar nisi. V praksi to pomeni - porivaj idejo naprej. Sprašuj se, ali je danes boljša, kot je bila včeraj.
  • Pripovedujte ideje: Naj vas ne bo strah, da vas bo ob pripovedovanju vaše ideje nekdo prehitel. Če vas je strah, vas tako ali tako bo. Idejo pilite in pilite in naslednji dan boste že korak pred tistim, s katerim ste delili idejo. Če pa boste naleteli na prava ušesa, boste dobili denar. In to ogromno.
  • Umaknite ego: Zadeve morate testirati. Ni dovolj prepričanje, da nekaj delate prav in da to tako mora biti.
  • Bodite strastni: Če nekaj delate zato, ker morate in ne ker to radi počnete, je zelo malo možnosti, da vam bo uspelo.

VČLANI SE

Foto: Bojan Stepančič. Zapis je nastal na podlagi novembrskega marketinškega zajtrka.

Povezane teme

No items found.

Drugi zapisi na temo

O NAS

Več kot

600

članov
Več kot

400

STROKOVNIH zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam