Inovativnost je “buzzword”, ki ga marketingaši pogosto slišimo. Dobro razumemo tudi to, da je inovativnost nekaj, kar je dobro za podjetje oziroma nekaj, kar naj bi podjetje spodbujalo. Izzive pa imamo pri tem, kako inovativnost vključiti v obstoječe procese oziroma v delovanje podjetja. “Včasih je pri inovativnih projektih ljudem težko razložiti, kaj želimo s projektom zares narediti. Ključno pa je, da s tem projektom navdušimo člane ekipe, saj jih lahko le v tem primeru usmerimo v smer proti zastavljenemu cilju. Na ta način pripravljamo platformo, na kateri nastanejo inovacije. To lahko naredimo tudi z ljudmi, ko so že dalj časa v določenem podjetju in njegovih procesih. Inovacije jim omogočajo, da s svojimi izkušnjami in znanjem naredijo še korak naprej. Pred očmi moramo imeti jasno določeno vizijo, misijo in vrednote. Postavimo načrt, ki pa ni nujno, da bo v celoti dosežen. V primeru telekomunikacij smo z vizualizacijo misije “inspiring simplification” pokazali, kam se lahko usmeri padajoča telekomunikacijska industrija. Misija mora biti enostavna in jasno določena, preden si obremenjen z določenimi specifikami področja, na katerem želiš v življenje spraviti določeno inovacijo,” razmišlja Ranko Jelača (Telekom Slovenije).

Inovacije zaposlenim v podjetju omogočajo, da s svojimi izkušnjami in znanjem naredijo še korak naprej. - Ranko Jelača (Telekom Slovenije)

Kako ideje o inovacijah najhitreje razširiti po podjetju? “Sam veliko uporabljam kratke filme. Ti so odlični za zmanjševanje internih konfliktov, na preprost način pokažemo misijo, ne da bi za to potrebovali 100 strani papirja. To je okvir, ki se mu ljudje prilagajajo. Naš prvi produkt na področju televizije je NEO, drugi produkt je VALUE - mobilna denarnica in “ticketing”. Izvajamo tudi že projekt pametnega zdravja. Za izvedbo inovativnih projektov pa je nujno potrebno prilagoditi organizacijo. Ni vizije in ni misije, če na to ne pripraviš organizacije. Ko se pojavijo inovativni projekti, je aktivnosti več in več. Takrat se direktor marketinga ne more več ukvarjati malo z B2B-jem in malo z B2C-jem. V tem primeru se bomo ves čas ukvarjali z aktualnimi težavami, časa za nove projekte pa ne bo,” razmišlja član uprave Telekoma Slovenije. 

“V Sloveniji imamo malo organizacij, kjer bi bila inovativnost del kulture. Podjetje mora ustvariti okolje, v katerem lahko podiramo te zidove in damo prostor inovativnosti,” je prepričana Darja Teržan (Atlantic Grupa), ki poudarja: “Vsak ima svoj pristop, način kako spodbujati inovativnost ekipe. Sama se držim načela, da naredim začetno delo sama, študiram teorijo, se poglobim v določeno področje in nato motiviram ekipo. V okolju, v katerem sem delovala, ni šlo drugače. Ko pa zadevo predstavim ekipi, takrat postavim le še eno vprašanje: si za ali nisi. Lahko seveda debatiramo, urejamo detajle, ampak ključna je dokončna odločitev. Dobiti podporo vodstva podjetja ni enostavno. Brez rezultatov v prodaji bomo težko izpeljali določene inovativne projekte. Moj način delovanja je bil takšen, da sem poglobljeno spoznala različne oddelke podjetja, želela sem razumeti ljudi iz nabave, prodaje, proizvodnje. Želela sem imeti odgovor na njihova vprašanja in pomisleke. To je koristno tudi zato, da veš, kaj določena inovacija pomeni v ljudeh, surovinah, tehnologijah, znanju. Da vemo, katere projekte bomo znali osmisliti in jih spraviti v življenje.” 

Sta besedi kreativnost in inovativnost sopomenki? “Med kreativnostjo in inovativnostjo je ogromna razlika. Kreativnost je proces razmišljanja, skozi katerega si izmislimo nekaj novega. Inovativnost pa je proces implementacije. Ko smo kreativni, še nismo inovativni. Kreativnost agencij morajo naročniki uresničiti v realnosti. Potem je to lahko inovacija. V Sloveniji s kreativnostjo nimamo težav. Moj pogled z agencijskega vidika pa je, da imamo izzive z inovativnostjo. Manjka nam poguma, podjetja ne gredo tako daleč, kot bi morala iti. Inovativnost je posledica kulture in vodstva podjetja. Ko kultura v podjetju dovoljuje napake, spodbuja sodelovanje med oddelki in premošča silosne strukture, takrat smo lahko inovativni,” je prepričana Špela Žorž (Grey Ljubljana).

Špela Žorž predstavlja dva primera pristopov v marketingu. Prvi se nanaša predvsem na kreativno komunikacijo, ki je drzna, sveža, drugačna. Komunikacijo, ki si upa presegati zastavljene okvirje in je ravno zato tako učinkovita. Drugi primer pa je inovacija, ki izhaja iz trajnostnega razmisleka oziroma z vidika skrbi za naše okolje. Ta inovacija presega meje komunikacije in gradi novo obliko poslovanja podjetja, ki sicer popolnoma ustreza obstoječemu načinu delovanja, a z inovativnim pristopom celostno naslavlja tudi področje trajnostnega delovanja.

• Burger King Whopper Detour Campaign
• The carbon limit credit card - DO BLACK
  

Kreativnost je proces razmišljanja, skozi katerega si izmislimo nekaj novega. Inovativnost pa je proces implementacije. - Špela Žorž (Grey Ljubljana)‍

‍

‍

‍

‍

Strategija driske po Ranku Jelači: “Driska je tečna. In če želiš biti inovativen, moraš biti tak tudi ti. Imeti moraš izjemno visok prag tolerance, sprejeti ogromno udarcev, nižjo plačo, dolge delavnike, slabih trenutkov je ogromno. Zakaj se izplača? Izkušnje kažejo, da vsi tisti, ki delajo “business as usual”, slej ali prej presahnejo. Če ti v svojo idejo verjameš in jo nenehno razvijaš, bo slej kot prej prišel trenutek, ko bo zmanjkalo drugih idej. Te ideje lahko izpelješ s pomočjo majhne ekipe, za to ne potrebuješ velikih proračunov. Potrebuješ pa talent in ambicioznost, vztrajnost. Dobiček morda ne bo kdo ve kako visok, lahko pa spraviš v življenje stvari, ki nimajo povezave z osnovnim biznisom podjetja in kar naenkrat se pojavi cel kup novih priložnosti.”

Član uprave Telekoma Slovenije predstavi konkreten primer inovacije, ki je uspela njegovi ekipi: “Na svetu ni industrije, ki je danes bolj prizadeta, kot je industrija telekomunikacij. SMS sporočil skoraj ni več, mednarodne klice so zamenjali Skype in podobni igralci. In čeprav je telekomunikacijska industrija disruptirana s strani startupov, ima podobne profitabilnosti in prihodke, kot jih je imela nekoč. Kako bo v prihodnje, ne vemo. Lahko pa se lotimo preprostih projektov z nizkim proračunom, pri katerih uporabimo ogromno znanja, ki se skriva v podjetju. NEO, ki se je začel pred tremi leti s predstavitvenim filmom, je danes resničen projekt. Nagrajen je bil kot najboljša domača televizijska izkušnja. In to v kategoriji, kjer tekmujemo z igralci, kot je Google. Sedaj iščemo način, kako ga bomo globalizirali. Dobra ideja lahko zaživi marsikje, poznamo pa svoje omejitve, zato ne bomo silili v Kongo, Peru … Utrujeni industriji smo dali novo energijo.”

Kako so se inovativnosti lotili v agenciji Grey Ljubljana? “Pred petimi leti je veljalo, da so za kreativnost poklicani le kreativci. Če se je vodja projektov oglasil s kreativno idejo, so ga kreativci kar malo potisnili na stran. Nato smo obrnili procese in uvedli kreativne posvete. Na njih se sestaja med osem in deset posameznikov iz različnih oddelkov - kreativci, vodje projektov, skrbniki ključnih strank, tisti, ki skrbijo za medijski zakup … Ljudi ne želimo zapirati v predale. Vsi smo lahko kreativni in če to kreativnost delimo, se zgodijo boljše ideje,” pojasnjuje direktorica agencije Grey Ljubljana Špela Žorž.

Udeleženci mesečnega srečanja goste izzovejo s prispodobo, da je inovativnost v lokalnem okolju, manjših podjetjih, podobna vožnji po makadamu, kjer ni pravil in okornih struktur, v velikih podjetjih pa je podobna vožnji po avtocesti, ki je hitra in udobna, a ima svoja pravila. “Obe okolji imata svoje pluse in minuse. Dobra stran makadamske ceste oziroma manjših podjetij je ta, da s strategijo driske, kot jo je opisal Ranko Jelača, torej s tečnobo, hitreje pridete do cilja. Okolje je manjše, procesi so enostavnejši, manj je preprek, zato boste s preprostimi inovativnimi idejami hitreje in lažje prišli do implementacije. To je lahko recimo način odpiranja embalaže, ki je prijaznejši uporabniku. Avtocesta pa ima svoje zakonitosti in procese. V ozadju so večji proračuni, ampak tudi precej daljši in bolj kompleksni procesi. Na makadamu pa z adrenalinom, pogumom in omenjeno drisko hitreje uspeš,” odgovarja Darja Teržan, ki ima izkušnje tako na makadamskih cestah manjših podjetij kot tudi na avtocestah multinacionalk.

Kakšen je prototip inovativnega vodje? "Inovativni vodja je nekdo, ki dobro razume potrošnika, panogo in trg. Je nekdo, ki dobro razume podjetje in njegove procese, po drugi strani pa ima znanje in avtoriteto, da obstoječe procese preoblikuje in zna za sabo potegniti celotno ekipo. Inovativni vodja se ne boji izzivov, dobro razume tudi jezik managementa, saj je nenazadnje inovativnost potrebno predstaviti tudi skozi poslovne rezultate," je v komentarju na nastop gostov mesečnega srečanja izpostavila Aleksandra Kregar Brus (Atlantic Grupa).

Ranko Jelača v branje priporoča: Platform strategy explained - Če si odprt za vse, prideš do ideje. Kamorkoli greš, s komerkoli se pogovarjaš, vse je priložnost za inovacije.

‍