»Kaj če bodo naše kampanje še uspešnejše, če začnemo svoje sodelavce vzgajati za ambasadorje podjetja in gremo šele potem na trg? Kaj če je notranja zavzetost prvi korak, da bomo potem na trgu še uspešnejši?« je uvodoma dejala Marjeta Tič Vesel (Pristop) na novembrskem srečanju, na katerem so o zavzetosti zaposlenih za uspešnost podjetja razpravljali Matevž Rašković (Ekonomska fakulteta UL, Zlata nit), Tanja Subotič Levanič (IBM), Tamara Valenčič (D-Labs) in Bojana Zupanič (Danfoss Trata).
Kot je poudarila Marjeta Tič Vesel, ima zavzetost več obrazov. »Kaj delajo vaši sodelavci na družbenih omrežjih? Tudi oni vplivajo na digitalni odtis vaše znamke. Ali sodelujejo med oddelki? Kako jih ocenjujejo kupci? En kup je obrazov zavzetosti, ki bi morali zanimati tudi marketingaše,« je dejala. A samo vsak sedmi sodelavec je resnično zavzet, kljub temu da imajo sodelavci močan vpliv na ugled in uspešnost organizacije. Obstaja torej speči potencial za povečanje uspešnosti.
Kaj je zavzetost?
»Ko pri nas rečemo zavzeti zaposleni, to pomeni, da je izjemno motiviran, predan, zvest in zadovoljen. To pri nas naredi zavzetega zaposlenega,« pojasnjuje Bojana Zupanič iz podjetja Danfoss Trata, ki ima 90-odstotno stopnjo zavzetosti zaposlenih. T.i. employee engagement (vključenost, vpletenost ali zavzetost zaposlenih) je pozitivno stanje zaposlenih z vidika čustev, znanja in vedenja; je trenutek, ko zaposleni mislijo, čutijo in delajo v skladu z organizacijskimi cilji, ker zares to verjamejo, obenem pa je intenzivno občutenje individualne navezanosti na organizacijo, delo in sodelavce, je pojasnila Marjeta Tič Vesel. Kaj pa zavzetost ni? Po njenih besedah ni isto kot organizacijska klima in je mnogo več kot zadovoljstvo. Klima velja za podjetje, ne pa za posameznika. Obenem pa je zavzetost precej več kot zadovoljstvo.
»Da bomo zmagovalni na trgu, dajmo najprej zmagati na svojem terenu, v svoji organizaciji, med sodelavci. Prizadevanje za zavzetost je kontinuirano prizadevanje, je potovanje, ni enkratna aktivnost. Zavzetost je energija, ki se širi – prav tako nezavzetost, na nas je, da se odločimo, katero bomo širili. Predvsem marketingaši in vodje marketinga bi morali biti ključni ambasadorji in pomagati sodelavcem, da sledijo,« poudarja Marjeta Tič Vesel. Pri tem so se ji pridružili tudi razpravljavci. Matevž Rašković, ki je sodeloval pri raziskavi Zlata nit, je povedal, da so leta 2012 začeli meriti tudi zavzetost med najboljšimi slovenskimi zaposlovalci. »Raziskava je pokazala, da obstaja močna korelacija med kakovostjo delovne kulture in uspehom: Kjer so podjetja nadpovprečno zavzeta, tam ustvarjajo 50 % več dodane vrednosti na zaposlenega. Bolj zavzeti zaposleni ustvarjajo višjo dodano vrednost v podjetju,« pojasnjuje. Tamara Valenčič pri tem dodaja, da lahko podjetje z zavzetimi zaposlenimi doseže veliko več multiplikacije sporočila kot s klasičnimi marketinškimi orodji.
»Zavzetost je ključna in to je IBM ugotovil kmalu, zato spodbuja zaposlene, da se vključujejo na družbenih omrežjih, poročajo, pišejo, stopajo v interakcijo ... Imamo skupino več kot 500 strokovnjakov na določenih področjih, ki jih IBM znotraj programa izobrazi, kako izboljšati pisanje. Tako se obenem izobražuješ in širiš vsebino podjetja – ljudje veliko bolj zaupajo strokovnjaku, kot podjetju, ki objavlja oglase ... Ne gre za naključje, gre za spodbujanje sodelavcev, da širimo besedo in se vključujemo,« pojasnjuje Tanja Subotič Levanič delovanje zavzetosti v podjetju IBM.
V IBM-u so večjo zavzetost zaposlenih med drugim dosegli z osvežitvijo vrednot podjetja po načelu vključevanja zaposlenih. »IBM je po vsem svetu prisoten v več ko 170 državah, zaposlenih je več kot 400.000 in se postavlja vprašanje, kako vsakega posameznika vprašati, kaj so njegove vrednote. Združili smo se na platformi, kjer lahko v živo gledamo, kaj kdo pravi, kaj se komentira, v ozadju pa je analitika, ki iz vsega povedanega izlušči glavne vrednote, ki jih IBM-ovci po vsem svetu živimo,« pravi Tanja Subotič Levanič. Na podlagi vseh teh vložkov so nastale vrednote, ki se jih zaposleni ne učijo na pamet, ampak jih živijo, saj prihajajo od njih in ne od zgoraj navzdol.
»V Danfossu delamo stvari drugače, kot bi se od proizvodnega mednarodnega podjetja pričakovalo. Naredili smo recimo prvi startupovski inovativni dogodek, saj tradicionalni načini inoviranja niso več dovolj za korporacije. Na dogodku smo 24 ur inovirali na področju izdelkov in procesov. Dogodek je bil tako uspešen, da gremo januarja s projektom na Dansko. In to delajo ljudje, ki niso kadroviki. Ko imaš zavzete ljudi, imaš smisel in ljudje prihajajo, želijo biti zraven, hočejo ustvarjati zgodbo,« pojasnjuje Bojana Zupanič. Pri tem poudarja, da z vsemi ljudmi, ne glede na to, ali delajo v pisarni ali v proizvodnji, ravnajo enako in jih vključujejo na enak način.
Prizadevanje za zavzetost je kontinuirano prizadevanje, je potovanje, ni enkratna aktivnost. Zavzetost je energija, ki se širi – prav tako nezavzetost, na nas je, da se odločimo, katero bomo širili.
Vsi sogovorci poudarjajo, da je pomembno predvsem zavedanje vodstva, kaj lahko zavzetost zaposlenih prinaša. »Lahko imamo zavzete zaposlene, ampak to zamre, če management tega ne spodbuja, ker ne bodo več verjeli vase. Management mora ideje spodbujati, nagrajevati in omogočati okolje, da se ideje razvijejo in spravijo v prakso, da ne ostanejo črka na papirju,«opozarja Tanja Subotič Levanič. Tamara Valenčič pa pri tem poudarja, da se mora tega zavedati predvsem middle management, ki je najbliže ljudem.
Fotografije: Nejc Lasič
