Gradnja skupnosti je za znamke zelo pomembna, je še nadaljeval Mark Adams (Mach49). Naša podzavest upravlja kar 86 % naših odločitev, pod podzavestjo pa se skriva še kolektivna podzavest in zgolj najboljše znamke znajo vstopiti na to področje, postati del skupnosti in ustvariti kulturni fenomen.

Generacija Z je drugačna od drugih generacij. Pa je res?

Andraž Zorko in Gašper Pavlin (Valicon) sta se poglobila v generacijo Z ter predstavila nekaj njenih značilnosti: sposobna je večopravilnosti – spremlja lahko več ekranov hkrati, je iznajdljiva – saj gre za prvo generacijo, ki je v celoti odraščala v digitalnem okolju in pridobila določene veščine, je zelo dobro informirana – saj so informacije nenehno na dosegu roke.

Pri zaposlovanju so za generacijo Z najpomembnejši pravično plačilo, ustrezno nagrajevanje, mentalno zdravje, jasna pot in hiter razvoj kariere, vzdušje in avtonomija. Ob tem želijo biti vodeni, ne pa upravljani, je dejala Aleksandra Kregar (Habitus).

Med zaposlenimi jih tako lahko obdržimo, če jim nudimo razumevanje (pričakovanja obeh strani morajo biti jasna), usmeritev (pomembno je vedeti, kdaj in če lahko napredujejo in kdo jim bo pomagal) ter povratne informacije, saj skoznje dosegajo rast in izboljšujejo svoje delo, so v pogovoru o učinkovitem vodenju genZ marketingašev sklenili Borut Jeglič (Thriverse) ter Anja Šeme Todorović in Tina Pichler (Agencija 101).

Kako samozavestna je lahko vaša znamka?

Da bo vaša znamka pripravljena na prihodnost, Aljan de Boer (TrendsActive) ponuja recept s tremi sestavinami: zaupanjem, saj brez zaupanja ni odnosov, vizualno kulturo, saj je danes večina našega jezika vizualnega in generacijo Z, saj bo vsaka od znamk nekoč med svojimi uporabniki imela današnje genZ-jevce. Ker so drugačni od drugih generacij in uporabljajo druge kanale, jih je nujno treba dobro poznati.

Naslednji družbeni kanal oz. platforma lahko po besedah Evgeniya Medvedeva (Adidas) postanejo tudi igre. Te so pomembne zato, ker prinašajo veliko občinstvo, daljšo pozornost in omogočajo personalizacijo, kar v vedno večji meri prepoznavajo tudi znamke.

»Strategija je le orodje za sprejemanje odločitev,« nam je zaupal Per Kristiansen (Trivium). Če izberemo napačno orodje, se lahko izgubimo, zato je treba najti pravo orodje. Začnemo lahko z našo notranjostjo, s tistim, v čemer smo dobri. Nadaljujemo pa lahko z analizo zunanjega sveta.

Ker je 40 % zelenih trditev podjetij neutemeljenih, 53 % podjetij navaja okoljske trditve, ki so nejasne, zavajajoče in neutemeljene in je kar 56 % evropskih uporabnikov izjavilo, da so že naleteli na zavajajoče zelene trditve, Evropska unija postavlja nova pravila za zelene trditve, je dejala odvetnica Saša Sodja (CMS).

Kako marketing lahko postane gonilo rasti poslovanja, je v petih točkah povzela Živa Čižman (WeTeh): 1. moč produktnega marketinga – marketing naj bo vključen od začetka razvoja izdelka, 2. uporaba pravih metrik, ki naj ne bodo zgolj marketinške, pač pa tudi strogo poslovne, 3. skrb za pravo kreativo, saj bistveno prispeva k uspešnosti kampanje, 4. delovanje, kot da je naš budget naš denar, kar bo prineslo spoštovanje odločevalcev in 5. ekipa je pomembna – ekipa mora imeti rada to, kar počne.

Eno od poti, kako marketingu priboriti večjo vlogo, je predstavil Jure Bohinc (A1 Slovenija) v pogovoru z Metko Hrovat (SIP Šempeter, Brand Trust), usmerjal pa ga je Leon Korošec (Elan). Bohinc je predstavil, kako so podrli zidove med oddelki, vsako leto pa direktorji posameznih oddelkov definirajo skupne zavezujoče cilje ter določijo, kako bo vsak oddelek prispeval k temu cilju. Oblikujejo agilne ekipe, ki so sestavljene iz ljudi iz različnih oddelkov, ekipe pa so opolnomočene in sprejemajo lastne odločitve. Metka Hrovat je ob tem dodala, da moramo pred vztrajanjem pri strategiji preveriti, če je ta res dobra. Če je bila skrbno pripravljena, obstaja le majhna verjetnost, da smo na napačni poti.

Postanite št. 1

Strategijo podjetja Ensol 360 je predstavil ustanovitelj in direktor podjetja Jernej Čopi. Želeli so se pozicionirati kot strastni insiderji karting industrije, ki bodo vlagateljem prinašali profitabilne projekte. V prvi fazi so se osredotočili na načrtovanje produkta. V drugi so začeli razumeti, kaj je zares pomembno, to je korist za kupca. Razvili so večnivojske karting steze, ki so prinašale bistveno višje prihodke. Šele nato so začeli načrtovati izkušnjo končnega uporabnika in skrbno načrtovati vsak meter steze. V četrti fazi pa so ustvarili nov produkt – Spacekart – zmanjšani gokart, ki zahteva manjše dimenzije stez ter obenem še združili fizično izkušnjo z gamifikacijo.

Skozi gradnjo infrastrukture in ekipe, inoviranje izkušnje, optimiziranje na podatkih temelječe strategije ter izboljšanje prodaje in marketinga so kot eno redkih podjetij iz regije z Muzeji iluzij uspeli na globalnem trgu, nam je skrivnost uspeha zaupal Slaven Kordić. Da je Slovenija lahko odličen trg za testiranje, saj prinaša podatke, ki jih pozneje lahko prenesemo na globalni trg, pa je dodal Grega Gostinčar (FeelRooty).

Kako pomembno je izbrati pravi trenutek, ne prezgodaj, ne prepozno, pa najbolje vedo pri Argeti. Mojca Pesendorfer in Simona Koren sta predstavili vstop brezmesnih namazov na trg, kar je Argeta prvič storila že leta 2017, a prodaja ni bila uspešna. Ker gre za hitro rastoči trg, kjer so si želeli biti prisotni, so znova poskusili lani z Argeto Veggie. Tokrat so zajeli DNK Argete, postavili pravi »playground«, pravilno pozicionirali izdelek, ustvarili podlago za »spillover« efekt z aluminijasto embalažo ter se postavili v vlogo inovatorja, pionirja.

Tina Gorenc (Hansen Beck) in Kaja Kisilak (Monoform) sta predstavili, kako jasno postavljena zgodba blagovne znamke, omogoča mednarodno rast tako, da sami sploh niso glasni, ampak dober glas o njih širijo njihove stranke.

Najboljša porabniška izkušnja je tista, h kateri stremijo prav vse znamke, tudi bančne. Luigi Fuzio (Intesa Sanpaolo Bank) je tako predstavil njihovo pot k boljši uporabniški izkušnji, čeprav je o tej v bančništvu zelo težko govoriti.

Kako revitalizirati produkt, je na primeru Ljubljanskega maratona predstavil Aleš Hostnik (Sport Media Focus). Vsem, ki se podajajo na podobno pot, svetuje postavitev jasnih strateških usmeritev, analizo kupcev, trga in sebe, postavitev ambicioznih ciljev, merjenje aktivnosti in zmagovalno miselnost.

Kaj vse omogoča umetna inteligenca danes, od pomoči pri marketinškem delu, učenju matematike, pomaga pri ustvarjanju vsebin ali pri nakupu avtomobila, so na praktičnih primerih predstavili Živa Deu (Atlantic Grupa, Argeta), Andrej P. Škraba (Astra AI), Domen Dan Gaiman (DD Studios) ter Gregor Draksler (P Automobil Import) in Simon Cetin (iPROM).

Znate uspešno »pokopati« svoj produkt?

V povsem drugo smer so se podale Finance, ki so »pokopale« tiskano izdajo časnika in danes obstajajo le še v digitalni obliki. V tovrstnih primerih Jure Gostiša svetuje, da dolgoročne trende gledate skozi lokalne posebnosti, s projektom mislite resno in naj bo to strateška odločitev. Kljub temu da je transformacija običajno boleča, je bolje, da disrupcija pride od znotraj kot od zunaj, pri tem pa uporabljajte podatke, začnite zgodaj in proces speljite pod svojimi pogoji.

Novost letošnje SMK je bil tudi sklop FuckUp Nights Ljubljana – v Portorožu. Svoje napake in nauke, ki so jih iz tega potegnili, so nam predstavili Mateja Jesenek (IIC Intersport), ki se ji zdi prav, da napake detabuiziramo, Manca Šalehar (Wolt), ki je, medtem ko je služba postala njena identiteta, izgubila sebe, Jure Laharnar (Underdog), ki se je moral naučiti poslušati svoj notranji jaz in Franci Zavrl (Herman & partnerji).

Nismo pozabili na B2B

Ker si v Skidati niso želeli biti videti kot tisti, ki postavljajo ovire, so se osredotočili na izražanje dobrodošlice, je izkušnje delila Katharina Rothbucher. Svoje repozicioniranje pa so izvedli tako, da so se najprej vprašali, zakaj delajo, kar delajo, šele nato sta sledila kako in kaj.

Da skupnosti cvetijo tudi v B2B, če se jih le lotimo pravilno, nas je prepričal Tilen Kegl (Synthesia). Dobra skupnost je namreč najboljša obramba pred konkurenco, hkrati pa prinaša tudi dvig lojalnosti in zadovoljstva strank, zmanjšanje stroškov za podporo uporabnikom, kanal, ki je neodvisen od medijskih zakupov in algoritmov, »word of mouth« efekt ter organsko rast za znamko in podjetje.

Sebastjan Plavec (Adacta) pa je predstavil, kako jim je z uvrstitvijo v Gartnerjev Magic Quadrant (raziskovalno orodje, ki se uporablja za primerjalno analizo tehnoloških ponudnikov) uspelo izboljšati kredibilnost in zaupanje, prepoznavnost, segmentacijo in pozicioniranje, pridobiti nove priložnosti in povišati vrednost podjetja.

Čeprav je namen izboljšati poslovanje, kar najverjetneje pomeni spremembo celotne kulture, pa marketingašev in drugih v podjetju ne bi smelo biti strah lastništva skladov zasebnega kapitala, je poudaril Simon Mastnak, ki je kot direktor tovrstnega sklada tudi direktor proteini.si.

Sanela Peresciutti je specialistka gastroenterologije, ki jo je zanimalo, zakaj besede bolijo. Začela je raziskovati možgane in ugotovila, da so ti naša tretja klet (poleg sečnega mehurja in debelega črevesja). Če se prva dva spraznita po naravni poti, pa se tretja klet prazni v telo in to vpliva na naše duševno zdravje. »Vsak ima svoj mehanizem praznjenja. Ne izpraznite se na druge.« Želi si, da bi se zavedali, da smo odvisni drug od drugih in si prizadevali za kakovostne odnose. Jeza in žalost sta po njenih besedah povsem normalni, a naj se ne vznemirjamo zaradi stvari, ki tega niso vredne in naj naša žalost za to ne traja več let.

Izboljšajmo odnose, izboljšajmo svet

Da je industrijska revolucija razvrednotila človeške odnose, ki naj bi jih nadomestili tehnološki odnosi, je poudarila Violeta Bulc (Vibacom, Ekocivilizacija). Tehnologijo sicer vidi kot izjemno priložnost, a mora biti napolnjena s pristnimi, človeškimi odnosi. Žal pa virtualni svet postaja vse bolj odtujevalen, odtujeni smo ne samo od drugih, ampak tudi od samih sebe, saj tam živimo le namišljeno podobo. Če želimo v prihodnje dobro živeti, se nam po njenih besedah ni treba odpovedati ničemur. Moramo le najti svoje lastno ravnovesje.

Odgovore na vprašanja, kako to storiti oziroma kako spremeniti svet, je morda ponudil Žiga Vavpotič (Bora Partners): z gospodarstvom moramo odgovoriti na vprašanje, kdo smo in kaj ponujamo, to je treba uskladiti tudi s politiko, izkoristiti izjemno sposobne Slovenk in Slovencev, ki delajo v tujini, razmisliti, komu bomo kaj ponudili (nekaterim lahko ponudimo generično, drugim ne), preseči moramo delitve, pripraviti resen načrt, kdo gre kam in s kom ter s kakšnimi zgodbami, v svet je treba iti večkrat, samozavestno in se zavedati, da nismo največji, lahko pa smo najboljši.

Zaradi starajoče se populacije se povečuje pritisk na zdravstvo, saj kronične bolezni staranja rastejo eksponentno. Zato se vse več raziskav osredotoča na podaljševanje t. i. 'health span-a' (zdravega obdobja življenja) oz. dolgoživosti. Iz pasivnega obdobja, kjer se človeka zdravi, ko nastopi bolezen, prehajamo v celostno ukvarjanje s posameznikom in preprečevanjem staranja, nam je razložil Enej Kuščer (NU). »Evolucijsko imamo vgrajen izjemno močan mehanizem popravljanja. Sčasoma ti mehanizmi delujejo vse slabše. S popravljalnimi ukrepi pa lahko te mehanizme znova spodbudimo k boljšemu delovanju,« je dejal, pri čemer bo veliko vlogo odigrala tudi umetna inteligenca.

Samozavest je nova veščina

Ob vsem znanju, ki smo ga lahko vsrkali na predavanjih SMK, je za tiste, ki jim je še nekoliko manjkalo do 100-odstotne samozavesti, psiholog Aleš Vičič (Sprememba) ocenil, da v današnjem svetu ni nič nenavadnega, če nam samozavest pada. A gre za novo veščino, ki jo bomo v novih okoliščinah morali obvladati. Pri tem naj po njegovih besedah predvidevamo svojo pot, imejmo realne zahteve in cilje, jasne predstave, sproti razrešujmo skrbi, odlikuje naj nas zmerna samokritičnost, osredotočimo se na akcijski načrt, preprečiti pa moramo izogibanje nalogam in odlašanje.

SMK je v pozitivnem duhu zaključil nekdanji paraolimpijec, ki je postal motivacijski govorec, Darko Đurić, ki je dejal, da mu v življenju razmere niso bile naklonjene, zato se je že kot majhen moral prilagajati svetu, ki njemu ni bil prilagojen. A je vesel za okolje, ki mu je bilo dano, da je prišel do tu, kjer je danes. »Včasih se je treba odpovedati milijonom in delati tisto, kar te dejansko veseli. Niso pomembne številke, pomembni so odnosi. Če okoli sebe zgradimo trdne odnose, pridejo tudi dobre prodajne številke,« je zaključil v poslovnem smislu.

Se vidimo znova na 30. Slovenski marketinški konferenci, 29. in 30. maja 2025.