Generacija X, generacija Y, milenijci, tihe generacije ... Poplava izrazov, za katere pogosto niti več ne vemo, kaj točno pomenijo in kakšne so razlike med njimi. “Na različne generacije gledamo kar nekoliko stereotipno. Kakšni so milenijci in kaj lahko od njih pričakujemo? Nove generacije so odprte, spoštujejo raznolikost in se lažje prilagajajo na nove situacije. Po drugi strani pa stereotipno razmišljamo, da veljajo za lene in nezmožne opravljanja nekaterih dejanj, ki so starejšim zdijo samoumevne. Obnašanja drugih navadno ne razumemo zaradi tega, ker ne razumemo konteksta,” razmišlja harvardska sociologinja Tamara Pavasović Trošt.

Različne generacije je težko definirati. Navadno razmišljamo o tem, da ljudje pripadajo isti generaciji, kadar delijo specifične kulturne in osebne identitete, ki so nastale na podlagi njihovih podobnih izkušenj v podobnem življenjskem obdobju. “Posebej težko pa je opredeliti tiste, ki so se rodili na prehodu med generacijami. Najbolj izpostavljeni sta danes generaciji x in y, v Ameriki pa so po vojni temeljito preučevali tako imenovano tiho in “boom” generacijo. Ti dve generaciji sta specifični za ZDA in se močno razlikujeta od evropskih generacij tistega časa. Po drugi strani so milenijci globalen pojav in imajo podoben način življenja ne glede na to, iz katerega dela sveta prihajajo,” ugotavlja Tamara Pavasović Trošt.

Milenijci imajo podoben način življenja ne glede na to, iz katerega dela sveta prihajajo. - Tamara Pavasović Trošt

Kaj sploh vemo o milenijcih? “O tej generaciji so se razvili določeni stereotipi. Denimo ta, da jedo avokado in da ne hodijo na volitve. Da razmišljajo o sebi in jih zanimajo lastni interesi, so odprti do raznolikosti, ozaveščeni o okolju, niso pa verni in patriotski. Ampak zakaj? Ker so mladi? Ker jih je zaznamovalo okolje oziroma določeno dejanje v njihovem okolju? Prave razlike so v spremembah vrednot. Leta 2009 so se otroci spraševali, kaj bodo dobili za rojstni dan, kako še bolj uživati in se igrati, danes pa razmišljajo o prihodnosti, se bojijo slabih ocen, ločitve staršev in vojne.”

Pri razvoju vrednot otrok pomembno vlogo odigrajo njihovi starši. “Današnji starši so odrasli v obdobju brez vojne, lakote in drugih strahot, zato otroke vzgajajo drugače kot starši v preteklosti, ki so bili tega vajeni. Otroci rastejo v varnosti in stabilnosti, zato ne razvijajo strahu pred tem. Starši več časa namenjajo razmisleku o luksuzu in berejo, kako bi še izboljšali svoje otroke. Ne razmišljajo o tem, da bodo otroci preživeli, ampak da bodo srečni, zadovoljni in samozavestni. Starši so prijatelji otrok, v odločitve družine so vključeni vsi. Pogosto rečemo, da otroci vodijo starše. Ti skrbijo za to, da so vse stvari optimalne, da so otroci varni. A to ni vedno dobro, včasih je potrebno, da so otroci izpostavljeni določenim stresnim situacijam, saj se tako aktivira poseben del možganov in otroci določene odločitve sprejemajo hitreje ter so bolj prilagodljivi. Otroci, ki so bolj aktivni, so navajeni uspehov in porazov. Če otroka obdamo z uspehi, dobi občutek, da živi v svetu, kjer lahko dobi vse, kar si zaželi. Če mu to ne uspe, kar se slej kot prej zgodi, to dojame kot osebni polom, ki lahko vodi v depresijo,” opozarja predavateljica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Živimo v povezanem svetu, kjer ogromno časa preživimo na spletnih družbenih omrežjih. “Na teh omrežjih je vse perfektno in idealno. A v resnici seveda ni tako. Možgani otrok se razvijajo drugače, navajeni so pisanja kratkih sporočil in ne zmorejo več poglobljenega branja daljših besedil. Hkrati smo navajeni na dražljaje, ki jih dobimo, ko naša naprava zavibrira ali ko dobimo všeček. V nas to sproži dober občutek in tega želimo čedalje več,” opaža gostja februarskega Vedoželjnika, ki je kritična od obstoječega šolskega sistema: “Mladi vse več časa preživijo v šoli in imajo vse manj prostega časa. Otrokom določamo okvirje, stopnje, ki jih morajo doseči v določenem življenjskem obdobju. Dejstvo pa je, da se ljudje različno razvijamo in ne morejo vsi vsega doseči enako hitro.”

V današnjem svetu ljudje delamo ves čas. Vse delamo po alinejah in jih obkljukamo. Učinkovitost je postala nuja in ne več prednost. - Tamara Pavasović Trošt.

Kako ravnati z milenijci na delovnem mestu?

Milenijci so danes zelo pomembna generacija na trgu dela, saj bodo do leta 2025 predstavljali kar 75% delovne sile, zato moramo razumeti, kako se na njem vedejo in kaj pričakujejo od zaposlitve. “Milenijci so nedavno so-predsedovali svetovnemu gospodarskemu forumu v Davosu in poslovnemu svetu poslali jasno sporočilo glede njihovih prioritet: trajnostne prihodnosti, krožnega gospodarstva, boja proti neenakosti, reševanja planeta in tudi revolucije v izobraževanju.. Ta razmišljanja odražajo njihove vrednote in nakazujejo, v kateri smeri bodo milenijci in tisti talenti, ki že prevzemajo tudi vodstvena mesta v organizacijah, spreminjali poslovno okolje in družbo. In zato jih je potrebno spoznavati,” razmišlja izredna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katarina Katja Mihelič.

V eni od tujih raziskav avtorji ugotavljajo, da milenijce najbolj skrbi, da ne bodo našli službe, ki ustreza njihovi osebnosti. - Katarina Katja Mihelič

Starejše generacije so bile v preteklosti velikokrat predmet raziskav, sedaj iščemo podatke o mladih in njihovih pričakovanjih v zvezi z delom. Kaj jim moramo ponuditi, da ostanejo z nami? “Mnogi mladi obvladajo tehnologijo in imajo digitalne spretnosti, na nas pa je, da razmislimo, kako nam lahko to pomaga na delovnem mestu in v organizacijah. Mladi namreč želijo prispevati v podjetju in dvigovati dodano vrednost. Ena izmed priložnosti je v sistematičnem obrnjenem mentorstvu in organizaciji medgeneracijskih delavnic, kjer mlajši starejše učijo digitalnih spretnosti, starejši pa na mlajše prenašajo svoje dragocene izkušnje,” razmišlja Katarina Katja Mihelič, ki sodeluje pri evropskem projektu GETM3, v katerem preučujejo globalne prakse ravnanja z mladimi talenti. Kot vodja projektnih partnerjev v Sloveniji z ekipo raziskovalcev in HR strokovnjakov preučuje pričakovanja mladih zaposlenih talentov in sočasno pričakovanja delodajalcev. Gostja predstavi nekatere izhodiščne rezultate projekta: »Vodje in managerji imajo različne izkušnje z delom z mladimi. Medtem ko nekateri izpostavljajo, da jim je delo z mladimi talenti v užitek, saj ti prevzemajo iniciativo, razmišljajo pozitivno in so proaktivni, drugi izpostavljajo, da si želijo več zanesljivosti in opažajo težave pri privabljanju zaposlenih zlasti v manjša podjetja, zaradi visokih pričakovanj o plači. Tudi znotraj generacije mladih zaposlenih, milenijcev, so seveda razlike med posamezniki."

“S poglobljenimi intervjuji z mladimi zaposlenimi smo ugotovili, da si na delovnem mestu poleg možnosti za razvoj in profesionalne rasti ter napredka, želijo tudi podpore za doseganje vse višjih ciljev. Med prioritetami pa izpostavljajo tudi prosti čas in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem," razkriva gostja Vedoželjnika in ugotavlja: “Izziv je v tem, kako privabiti in zadržati milenijce, ki imajo visoka pričakovanja, tudi v povezavi s plačo. Da bi mlade talente zadržali v svojih vrstah, jim je potrebno ponuditi tisto, kar je vsaj v določeni meri skladno z njihovimi vrednotami. Obenem pa je potrebno jasno definirati tudi, kaj mladi ponujajo v zameno. Zato je mlade ljudi potrebno spoznavati.”

Raziskava je pokazala, da mladi pričakujejo:

Razvoj: Možnost za izobraževanje in pridobivanje novih spretnosti.

Dobro plačo: V želji po višji plači mladi menjajo zaposlitev.

Avtonomijo: Radi delajo sami, samostojno .

Prosti čas: Imajo različne hobije in pomembno je, da imajo prosti čas za samouresničevanje.

Mentorstvo: Želijo si nadrejenih, ki bi jih usmerjali in jim svetovali.

Povratne informacije: Motivirajo jih potrditve s strani nadrejenih, dadelajo dobro. Te potrditve morajo biti nenehne.

Milenijci pričakujejo, da jim nadrejeni predstavi zadolžitve, ki jih je potrebno opraviti ter svetuje, kako naj te naloge izpeljejo. Mladi si želijo mentorstva in usmerjanja.  - Katarina Katja Mihelič

"Pomembno je poznati pričakovanja, ki jih imajo mladi do delodajalcev, a velja tudi obratno. Zaposlovalci in vodje naj jasno predstavijo pričakovanja do mladih zaposlenih v zvezi z opravljanjem zadolžitev, kompetencami in vedenjem na delovnem mestu. Poznavanje prispeva k večji skladnosti pričakovanj, to pa v splošnem vodi v večje zadovoljstvo na obeh straneh in višjo delovno uspešnost," je prepričana gostja Vedoželjnika.

Potrebujejo mladi posebne, drugačne “HR pakete”? “Mladi praviloma niso lojalni podjetju, lahko pa so lojalni zgodbi podjetja. Vaša naloga je, da najdete talente, ki imajo kompetence, ki jih potrebujete, katerih vrednote bodo skladne z vrednotami podjetja in jih ustrezno nagovarjate že v procesu privabljanja. Le tako se boste približali poenotenju pričakovanj in  dobili najboljše talente za daljše obdobje. V nasprotnem se utegnete ukvarjati z vprašanjem: zakaj uvajati in izobraževati ljudi, ki pri nas zgolj iščejo izkušnje za prehod v novo službo,” zaključuje izredna profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katarina Katja Mihelič.