»Če je kdaj obstajal trenutek, da marketing doživi svojo renesanso, je ta trenutek verjetno prav zdaj.«
To so besede Zenela Batagelja, ki je skupaj s Tonijem Balažičem na letošnji Slovenski marketinški konferenci nastopil v prav posebnem pogovoru.
Trenutno dogajanje je po besedah Zenela Batagelja dramatično, in prav marketing je po njegovih besedah lahko tisti, ki bo pri reševanju sveta lahko odigral pomembno vlogo. »Z marketingom bi se dalo rešiti svet, če bi se tega lotili na pravi način,« še pravi. V pogovoru se je spomnil na čas, ko so si marketingaši prizadevali, da bi bili marketinški direktorji del uprav podjetij. »Tam je namreč povsem drugačen jezik, jezik bojevnikov.« Direktorji marketinga so opremljeni z vsemi mogočimi znanji, znajo brati številke, so nadljudje, je nadaljeval Zenel Batagelj. A kljub temu ni nikoli zares uspelo, da bi direktorje marketinga zares sprejeli v upravne odbore ... »Razen, če direktor marketinga postane (izvršni) direktor.« S temi besedami se je Zenel Batagelj poklonil svojemu sogovorniku Toniju Balažiču.
Marketingaši s(m)o tisti, ki družbi dajemo smer
Je pa Zenel Batagelj priznal, da se mu zdi trud marketinških direktorjev postati »bojevnik« zgrešena smer. Meni namreč, da so marketingaši malo pozabili, kaj je bistvo marketinga. »Mi nismo bojevniki, smo idealisti, misleci, smo »the good guys«. Smo tisti, ki dajemo družbi in podjetjem smer, vizijo in smo tisti, ki odgovarjamo na vprašanja, kaj je namen, zakaj smo tukaj. In to se je nekako izgubilo.« Trenutni časi so po njegovih besedah tisti, v katerih marketing lahko v družbi pusti globoko sled.
Toni Balažič je dodal, da pogled skozi zgodovino komunikacij, ne glede na to, ali nanje gledamo z marketinškega področja ali s področja odnosov z javnostmi, vedno pripelje do podobnih konstruktov. Ti temeljijo na dvosmernosti in simetriji oziroma na dvosmernem simetričnem vzajemno koristnem odnosu. Kar po njegovih besedah predpostavlja, da (kot marketingaš) spreminjaš nekoga in on spreminja tebe. Pričakovati je bilo, da bo demokratizacija medijev, ki bo omogočila dvosmerno komunikacijo, svet spremenila na bolje, a se po besedah Tonija Balažiča svet v večini ni spremenil na bolje. »Zdi se mi, da marketingaši pozabljamo na naše osnovno poslanstvo, namenjeno gradnji vzajemno koristnih odnosov, ki temeljijo tudi na tem, da ne spreminjamo le potrošnika, ampak spreminjamo tudi sebe. In mimo tega ne smemo iti.«
»V življenju so zares pomembni le čas in odnosi«
Tako Zenel Batagelj kot Toni Balažič imata nadvse rada marketing in ta je ostal del njiju tudi med težko osebno preizkušnjo, ki sta jo vsak zase prestala v zadnjem letu. Bolezenska preizkušnja je spremenila tako njun pogled na marketing kot njun pogled na življenje. Zenel Batagelj je kot družboslovec postal zelo občutljiv na nepravičnosti, ki se dogajajo v družbi.
Toni Balažič je spoznal, da sta v življenju zares pomembni le dve dimenziji, to sta dimenzija časa in dimenzija odnosov. Na eni strani, da mu je dana sekunda, minuta, dan več, kot sicer, na drugi strani pa odnosi z ljudmi, ki so mu blizu in s katerimi želi preživeti čim več časa. Ne denar ne moč ne bogastvo ne znanje niso bili več pomembni. »Nič od tega, za kar smo se borili. In se mi zdi, da te ti dve dimenziji, čas in odnosi, vrneta k notranjemu jazu, kdo sem, kaj še želim narediti v času, ki mi je na voljo.«
Zenel Batagelj je opisal, da so se ob vsej dobroti okoli njega v njem izmenjevali občutki vzhičenosti in hvaležnosti ob spoznanju, da je preživel. To je v njem vzbudilo predvsem željo po tem, da bi naredil nekaj dobrega, da »dela pravo stvar«. Delal je načrte, kako bo med zdravljenjem ogromno prebral in razmišljal o tem, kaj bo še počel v življenju, a se je bilo zelo težko zbrati. Kljub vsemu se je ujel v razmišljanje, »kako bi rešil svet« in se soočil tudi z zavedanjem svoje nemoči, da sveta ne more rešiti en sam človek.
