Trenutna situacija je različno zaznamovala posamezne branže. Organizatorji dogodkov so zagotovo med tistimi, ki so zaradi koronavirusa doživeli zelo močan udarec. “Naše podjetje deluje v B2B, B2C in tudi B2G segmentu in vsako področje ima svoje specifike ter zakonitosti. Naš najmočnejši glasnik so produkti, rast je vezana na razvoj novih produktov, kot je denimo sekiromet, ki je s svojo zanimivostjo in izpostavljenostjo povečal vidnost naših ostalih projektov. V trenutni situaciji smo večino tradicionalnih produktov ustavili in zaplavali v vode, v katere si nismo predstavljali, da bomo kdaj zapluli. Dejstvo je, da trenutno nakupov na področju priprave in organizacije dogodkov ni, ljudje niti ne razmišljajo o tem. Kot zanimivost, na upravni enoti v Ljubljani ne dobiš informacije o tem, ali boš lahko prvi vikend v maju organiziral poroko. In potem organizatorji dogodkov na svojo pest preklicujejo dogodke in o tem obveščajo stranke, kar povzroča paniko pri nevestah in še dodatno otežuje situacijo,” stanje opisuje Žiga Novak (Orehov gaj).

Na upravni enoti v Ljubljani ne dobiš informacije o tem, ali boš lahko prvi vikend v maju organiziral poroko. - Žiga Novak (Orehov gaj)

16. marec je dan, ki si ga bomo vsi še dolgo zapomnili. Tudi v panogah, za katere se morda zdi, da večjih težav zaradi trenutne situacije ne bi smele imeti, denimo v panogi telekomunikacij. “Podjetje A1 je s 16. marcem zaprlo 70 fizičnih prodajaln, kar pomeni, da so čez noč ugasnili kanali, preko katerih ustvarimo večji del prodaje v segmentu končnih kupcev. V prvi fazi je bil to šok, nato smo hitro začeli z osnovnimi prilagoditvami in stabilizacijo procesov. Zdaj se pripravljamo na prehod iz krize in vrnitev v neko “polnormalno” stanje. Hkrati razmišljamo o tem, kakšna bo nova normalnost in kakšen bo v njej uporabnik. Tudi v trenutni situaciji je naša zaveza, da kakovost naših storitev ne sme pasti. Optimizirali smo službo za odnose s strankami, telefonsko prodajo, spletno stran, komunikacijo … V mesecu marcu se je za 30 % povečal prenos podatkov, opravljenih je bilo 40 % več klicev v našem omrežju in temu smo morali prilagoditi infrastrukturo,” razlaga Matjaž Vračko (A1 Slovenija).

Intenzivno razmišljamo o tem, kakšna bo nova normalnost in kakšen bo v njej uporabnik. - Matjaž Vračko (A1 Slovenija)

Denis Oštir se zadnjih nekaj mesecev intenzivno ukvarja s Hisensovo televizijsko platformo Vidaa. “Zaradi dejstva, da je naše podjetje v kitajski lasti, se je za nas vse skupaj začelo nekoliko prej. Zadnjo službeno potovanje sega v mesec januar, doma smo od sredine februarja. V našem primeru se je zgodil določen paradoks, vse se je zaprlo, ljudje pa vse več trkajo na naša vrata. Kaj mislim s tem? Hisense nadzoruje mrežo skoraj 23 milijonov povezanih televizij, na katerih v tem obdobju ljudje konzumirajo ogromno vsebine. Na naša vrata so tako intenzivno začela trkati podjetja, ki želijo dobiti dostop do teh uporabnikov. V tem obdobju vsi ciljajo na televizijo in radi bi zajahali ta val, a se na žalost pojavljajo logistične ovire. Naše podjetje sicer dela s polno paro, imajo pa precej večje izzive naši partnerji, kot so spletne trgovine, dostavljalci, tudi televizijske postaje. Živimo v času, ko marketing na vsak način išče pot neposredno do kupca. Priti želimo v naprave, ki so v uporabnikovem žepu oziroma domu. Hisense je tako na nekaterih področjih zelo aktiven, je pa trenutna situacija prinesla tudi nemalo izzivov. Ne pozabimo, Hisense je sponzor Evropskega prvenstva v nogometu, to je več milijonski projekt, na katerega je bilo vezanega ogromno aktivnosti, tudi lansiranje produktov. Vse to je zdaj padlo v vodo oziroma se premaknilo za leto dni.”

Kljub odpovedi dogodkov v Skupini Orehov gaj te dni nikakor ne mirujejo in čakajo, kaj se bo zgodilo v prihodnje. “Nekaj projektov na B2G področju je v času polne zasedenosti ekipe stalo nekoliko ob robu in mislim, da so številna podjetja ta čas izkoristila tudi zato, da nekoliko “pospravijo” določene stvari. Zdaj se ukvarjamo z aktivnostmi, ki povezujejo razkropljene ekipe naših zvestih partnerjev, izvajamo virtualne teambuildinge, nudimo tudi asistenco za starše - uro ali dve na dan prevzamemo njihove otroke in se z njimi virtualno učimo oziroma igramo. Težava je v tem, da je te stvari težko monetizirati. Trenutno na trgu podjetja ne iščejo kratkoročnih rešitev in to niso stvari, za katere bi namenjala svoja sredstva. To počnemo predvsem zato, da utrjujemo odnose z našimi strankami,” razloži Žiga Novak.

Trenutno na trgu podjetja ne iščejo kratkoročnih rešitev. To je predvsem čas za utrjevanje odnosov. - Žiga Novak (Orehov gaj)

Denis Oštir poudarja, da ima kar nekaj podjetij podobne izzive. “Iz dneva v dan odkrivamo potencial, kaj vse lahko storimo na spletu, kaj vse lahko nudimo uporabnikom, nismo pa pripravljeni na monetizacijo. Sodobna družba ni pripravljena plačati za določene spletne storitve, enostavno zato, ker smo se z leti naučili, da je internet brezplačen. In danes na nek način znova “pljuvamo v lastno skledo”, ker smo v tem času uporabnikom znova ponudili kopico brezplačnih produktov oziroma vsebin. Na žalost podjetja v to krizo niso prišla pripravljena na to, da bi resno nastopila na trgu spletnega poslovanja. Seveda pa je danes utopično pričakovati od uporabnikov, da bodo plačevali za določene stvari, ki so bile pred tem brezplačne, vendarle bo trenutna kriza bržkone udarila po marsikateri denarnici."

Podjetja v krizo niso vstopila pripravljena na monetizacijo digitalnih produktov in vsebin. - Denis Oštir (Vidaa International)

Čeprav to ni obdobje, ko uporabnike nagovarjamo z agresivnimi prodajnimi pristopi, jih moramo po mnenju Matjaža Vračka držati v kondiciji: “Navade vseh naših deležnikov se bodo v prihodnosti precej spremenile. Ravno 16. marca je A1 odprl spletno poslovalnico, nekakšno kombinacijo klasične trgovine in spletne strani. Od doma se lahko tako stranke s pomočjo agenta in desetih kamer sprehodijo po trgovini, primerjajo velikost izdelkov, povprašajo prodajalca za nasvet, skratka njihova izkušnja je zelo podobna tisti, ki jo dobijo v klasični trgovini. Pohitrili smo tudi digitalizacijo procesov, digitalizacija je postala prioriteta številka ena. Tako imamo danes orodja za podpisovanje pogodb na daljavo in orodja za video identifikacijo. Smo tudi družbeno odgovorni, skupaj s partnerji smo zagotovili 500 paketov domačega interneta za otroke iz socialno ogroženih družin. Ustavili so se projekti lansiranja novih produktov, spremenila se je dinamika komuniciranja in oglaševanja. Naš fokus se je popolnoma usmeril na digitalne kanale.”

Kakšni bodo svet, naše življenje in posel v prihodnje je trenutno vprašanje, na katerega vsi še vedno iščemo odgovore. “Po izobrazbi sem politični ekonomist, zato sem trenutno obdobje primerjal s tistim po letu 1918 in po letu 2003, torej obdobjih zadnjih velikih epidemij. Odzivi ljudi so bili pozitivni, ljudje so se hitro vrnili v druženje, ki se je vedno znova izkazalo kot pomembna človeška potreba. Homo Sapiens je pozabljiva vrsta in ima kratek spomin. Če znova pogledam iz zgodovinskega vidika, smo ljudje zelo hitro pozabili na čas kuge. V zadnjih tisočletjih smo doživeli kar nekaj pandemij, a smo v letu 2020 nanje še vedno skoraj popolnoma nepripravljeni. Jasno, vsi skupaj upamo na čim prejšnjo stabilizacijo razmer in gospodarstva. Se pa tu lahko skrivajo tudi pasti. Če bodo države zaradi pritiska podjetništva in družbe prehitro odpravljala ukrepe, se lahko zgodi nov val epidemije in ponovno uvajanje ukrepov. V prihodnosti bodo naši dogodki verjetno dogovorjeni v zadnjem hipu, potekali bodo v manjših skupinah in ne bodo mednarodni,” svoje razmišljanje predstavi Žiga Novak.

V prihodnosti bodo naši dogodki verjetno dogovorjeni v zadnjem hipu, potekali bodo v manjših skupinah in ne bodo mednarodni. - Žiga Novak (Orehov gaj)

Matjaž Vračko se pri napovedovanju prihodnosti opira na McKinseyjevo raziskavo. “45 % ljudi je prepričanih, da bo njihova rutina ostala spremenjena še 4 mesece po umiritvi situacije. Več kot 50 % jih je prepričanih, da bodo daljše obdobje ostale na udaru njihove osebne finance. Seveda smo ljudje družabna bitja, vsi pogrešamo stike, druženje ob pijači, določene športne aktivnosti. Zelo verjetno pa lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnosti spremenile določene družbene norme. Osebni prostor je bil v pred koronavirusom zmanjšan na približno 0,5 metra. Se bo zdaj povečal na en meter ali celo več? Z nami bo ostala tudi potreba po večji varnostni higieni, vse to so detajli, ki bodo vplivali na obnašanje ljudi. Delo od doma bo ostalo tudi po umiritvi situacije. Če ne drugega, smo ugotovili, da je veliko lažje izpeljati sestanek preko Zooma, kot da se odpeljemo iz Ljubljane v Koper. Okrevanje ekonomije pa bo v veliki meri odvisno od ukrepov države. V prvi fazi oziroma zajezitvi krize smo bili uspešni, sedaj pa je zelo pomembno, kakšni bodo ukrepi za oživitev gospodarstva.”

V prvi fazi oziroma zajezitvi krize smo bili uspešni, sedaj pa je zelo pomembno, kakšni bodo ukrepi za oživitev gospodarstva. - Matjaž Vračko (A1 Slovenija)

Denis Oštir je prepričan, da je koronavirus velik “wake up call” za človeštvo. “Iskreno, nisem ravno optimist. Ne samo recesija, trenutna situacija prinaša tudi radikalne družbene spremembe. Resnično se bojim za preživetje nekaterih branž, kot so globalni turizem, letalska industrija, tudi maloprodaja v nekaterih segmentih. Uporabniki so ugotovili, da veliki nakupovalni centri predstavljajo tveganje in da so pravzaprav nepotreben dejavnik v nakupnem procesu. Na Kitajskem so veliki zmagovalci krize vsi, ki so usmerjeni v digitalno poslovanje. Po drugi strani pa je potrebno opozoriti na to, da je Kitajska glede digitalizacije poslovanja na povsem drugi ravni kot Evropa. B2C segment se zares usmerja neposredno v uporabnika. Pot, dostava, komunikacija morajo biti karseda optimizirani in čim krajši. To prinaša nove priložnosti za marketing, ki bo začel presegati okvirje komunikacije in postaja stroka, obrt, ki strukturira celotno pot do kupca. Iskali bomo načine, kako “zapreti zadnjo miljo” do uporabnikov, kar so doslej počeli nakupovalni centri. Znamke bodo v prihodnosti želele priti neposredno do kupca.”

Trenutna situacija prinaša nove priložnosti za marketing, ki bo začel presegati okvirje komunikacije in postaja stroka, obrt, ki strukturira celotno pot do kupca. - Denis Oštir (Vidaa International)