“Po eni strani srčno upam, da smo na koncu epidemije, ker nam omejitve in negotovost že presedajo in ustvarjajo poslovna tveganja, po drugi strani po vstopamo v nekaj novega, novo normalnost, na katero pa gledam kot precej nepredvidljivo,” priznava Mitja Pirc, poslovni svetovalec in dolgoletni predavatelj na različnih poslovnih dogodkih. “Skrbi me predvsem makroekonomsko okolje, vrednotenja podjetij se višajo, hkrati se soočamo z izzivi v dobavnih verigah, kar že vpliva na dvig cen in inflacijo.”
Mitja Pirc je v jeseni 2019 razmišljal o tem, da bo naslednja kriza drugačna od prejšnjih. “Danes mi je kar nekoliko žal mojih takratnih napovedi, da nas bo doletela kriza, ki je še nismo videli. Tudi v Covid-19 situaciji se je izkazalo kot učinkovito to, da je imelo podjetje posel razpršen na več trgov, da je obvladovalo več kanalov … Je pa zagotovo najpomembnejša tema tega obdobja digitalizacija. To je področje, na katerem smo bili na nek način prisiljeni v spremembe. Stvari so se začele odvijati zares hitro, nekateri takrat še manjši igralci, ki so se že pred Covidom-19 usmerili v digital in nove rešitve, so naenkrat postali tako veliki, da so se “stari” velikani kar naenkrat težko borili z njimi. Poglejmo recimo podjetje Tesla, ki je danes vredno toliko, kot nekaj avtomobilskih znamk skupaj, a pravzaprav niti ni proizvajalec avtomobilov, temveč podjetje, ki je se v veliki meri ukvarja z razvojem programske opreme in elektrifikacijo, avto je lahko samo sredstvo, skozi katerega to programsko opremo lansirajo na trg.”
Druga dimenzija trenutne situacije je pomanjkanje kadrov. “Na trgu je veliko pomanjkanje kadra, ampak kvalitetnega kadra. Mlajše generacije dostikrat še nimajo dovolj izkušenj, starejši nimajo vrhunskih (digitalnih in analitičnih) znanj. Kar naenkrat se je pojavila potreba po vrhunskih kadrih na področjih, ki jih še pred nekaj leti sploh ni bilo, tako v klasičnih podjetjih kot v startupih, ki to pogosto po obsegu poslovanja niti več niso. Boj za najboljše kadre se močno zaostruje in to je trenutno zagotovo eden izmed večjih izzivov poslovnega okolja.”
Na trgu je veliko pomanjkanje kadra, ampak kvalitetnega kadra. - Mitja Pirc (Kearney)
Digitalizacija in podatkovna analitika sta izjemno pomembna elementa sodobnega poslovnega okolja. Kako nanjo gledajo tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo z dogajanjem na tem področju? “Digitalizacija ne pomeni, da na naš produkt dodamo neko digitalno komponento in smo opravili svoje delo. Digitalizacija pomeni vsakodnevni korak naprej v celem podjetju in vseh funkcijah ter procesih, kar pomeni, da vzporedno z digitalnim razvojem podjetja razvijamo tudi kadre.”
Postajata torej digitalizacija in podatkovna analitika besedi, ki sta sopomenki za optimizacijo? “Optimizacija je kot beseda lahko pogosto narobe razumljena, ker lahko obljublja idealno stanje, ki pa ga ni mogoče doseči. Nenehno iščemo izboljšave, da bomo čim bolj “optimizirani”, ko pa pridemo na to točko, se optimum zaradi hitrih sprememb znova spremeni in ga pravzaprav nikoli ne dosežemo. Ključna je drža podjetja, da vemo, kam gremo in sproti analiziramo, kaj je dobro in kaj moramo zares izboljšati,” razmišlja Mitja Pirc.
Ko govorimo o priložnostih za rast, se velikokrat omenjajo novi produkti, novi inovativni poslovni modeli, a velikokrat se inovativnost ustavi pri novem okusu, embalaži ... Inovativnost je torej še ena zelo privlačna beseda v poslovni skupnosti, pa jo res pravilno naslavljamo? “Zavedati se moramo, da beseda inovacija ne pomeni nujno nekaj novega. Lahko je nekaj, kar že obstaja. Če pogledamo na zelo popularno področje umetne inteligence, so matematični pristopi na tem področju pogosto stari tudi 50 let, a so še danes zelo uporabni, sploh ob super hitrih računalnikih, ki lahko takratne nastavke zdaj pretvorijo v realnost. Inovacija je tako lahko stara ideja v novem kontekstu. V vsakem primeru pa ne inoviramo samo zato, da inoviramo, ampak moram vedeti, zakaj to počnemo oziroma kakšen je pri tem poslovni cilj. So stvari, ki lahko na trgu odlično delujejo v različnih ciklih, tudi če jih ne nadgrajujemo z inovacijami. Je pa dejstvo, da je digitalizacija pospešila inovacijske cikle. Če so bili včasih merjeni v letih, so zdaj v mesecih.”
Inovacija je lahko stara ideja v novem kontekstu. - Mitja Pirc (Kearney)
Mitja Pirc pogosto v svojih predavanjih spomni na pomembnost postavljanja visokih ciljev oziroma o razlikah v strategiji, če si za cilj postavimo 5 % ali 500 % rast ... Kaj nas zares ovira pri naših ambicijah?. “Cilji morajo biti predvsem realni, saj preveč ambiciozni cilji hitro izčrpajo podjetje. Beseda, na katero se pogosto osredotočamo, je rast. Pri tem pa včasih pozabljamo, da lahko tudi rastoče podjetje hodi po poti v prepad. Če denimo velikemu podjetju ugasne direktni kanal in se mora preseliti na digital, lahko promet na tem kanalu nenehno raste, a če bo ta rast prepočasna in drugi rastejo hitreje, lahko hitro postane povsem nepomembno. To se recimo dogaja tudi na trgu električnih avtomobilov, kjer je hitro razvijajoč se trg klasično avtomobilsko industrijo prisilil, da gre v smeri ponujanja električnih motorjev hitreje, kot je bilo predvideno. Podobno se dogaja na spletnih prodajnih kanalih, ki so kot posledica covid-19 doživeli izjemno rast in pospešujejo prehod tudi v kategorijah, ki temu niso bile toliko izpostavljene.”
Kakšna je prihodnost marketinga, kam naj marketing usmeri svoj fokus? Mitja Pirc je prepričan, da je navkljub velikim spremembam pogosto še vedno dobro odpreti kakšno klasično marketinško literaturo. “Ko govorimo o marketingu, se sam vedno znova vračam h Kotlerju in njegovim štirim oziroma sedmim P-jem. Znotraj marketinga se v tem obdobju največ ukvarjamo s segmentacijo, novimi uporabniki in razumevanjem novega načina življenja. Še vedno pa se ukvarjamo s podobnimi stvarmi, kot smo se pred leti - s kanali, točkami stika s kupcem, zagotavljanjem odlične izkušnje … Kar se je spremenilo, je to, da uporabnik danes vse zahteva takoj in brez napak, prag tolerance je praktično ničeln. Segment, ki se mu moramo najbolj intenzivno posvetiti, so tudi starejši, npr. 50, 60 in 70-letniki. To so skupine, ki imajo finančna sredstva, a se pogosto obnašajo kot včasih 30-40 letniki. Ljudje danes živimo dlje kot nekoč in ta segment bo po mojem mnenju v naslednjih letih v ospredju.”
Ko govorimo o marketingu, se sam vedno znova vračam h Kotlerju in njegovim štirim oziroma sedmim P-jem. - Mitja Pirc (Kearney)
Kako si torej vzeti dovolj časa za konkretne naloge v marketingu in biti še vedno dovolj hiter, da si konkurenčen na trgu? “V poslovnem svetu so danes zelo privlačni agilni pristopi, sprinti, pri katerih ni pomembno, kako dober je produkt in kako natančno je določena ciljna skupina, ampak to sproti prilagajamo. Pri takšnem načinu dela je potrebno hitro sprejemati odločitve, ključno pa je, da natančno vemo, zakaj to počnemo - ker želimo sprejeti določeno odločitev.«
Nenehna testiranja zahtevajo tako čas kot tudi sredstva. “Naša ideja ne sme biti lansiranje produkta in prodaja tega produkta na trgu, ampak doseganje poslovnih ciljev, četudi to pomeni, da na naši poti nekaj kanalov oziroma produktov “ubijemo”. Časa se ne da zavrteti nazaj, zato moramo delati na tem, da sprejmemo čim boljše odločitve ob pravem času.”
Naša ideja ne sme biti lansiranje produkta in prodaja tega produkta na trgu, ampak doseganje poslovnih ciljev. - Mitja Pirc (Kearney)
Kako poslovni svetovalec opazuje prihajajoče mesece? “V tem trenutku vsi razmišljamo o sproščenem podjetju in jeseni, ko bomo intenzivno načrtovali leto 2022. To je nekako naravno. Optimističen dolgoročni makroekonomski pogled je ta, da bomo trenutno situacijo prebrodili in potem pet, deset let normalno rasli. Ne glede na to, ali nas čaka rast ali kriza, pa so digitalizacija, podatki, analitika tisti elementi, ki so tu in ki bodo ostali. Digitalizacija in analitika bosta skrbeli za to, da se bodo poslovni modeli v prihodnosti še hitreje menjali, ne glede na rast ali krizo.”
Foto: Nejc Lasič