V vsaki panogi je mogoče najti načine, kako lahko ChatGPT pripomore k hitrejšemu delu. A ob tem se je treba zavedati, kaj GPT tehnologija zmore in česa ne.  

ChatGPT, ki temelji na tehnologiji GPT, je pravzaprav jezikovni model, ki zna na podlagi ogromne baze besedil predvideti najbolj smiselne besede v zaporedju, torej, kako bi se moral stavek nadaljevati. Čeprav se morda tako zdi, ne zna razmišljati, se odločati ali imeti mnenj. Zna samo najti najbolj smiselno zaporedje besed na podlagi konteksta, ki mu je podan.

Od siceršnje GPT tehnologije se ChatGPT razlikuje v tem, da prepozna vprašanja v obliki pogovora, saj je bilo prej navodila treba podajati bolj tehnično. ChatGPT je tako le orodje, preko katerega je širša javnost spoznala, kaj vse tehnologija GPT, ki sicer obstaja že nekaj časa, omogoča.

Za kako prebojno orodje gre, kažejo tudi številke o uporabnikih. ChatCPT je namreč aplikacija, ki je svoje uporabnike pridobivala najhitreje v zgodovini. Le pet dni je trajalo, da je bil dosežen mejnik milijon uporabnikov, dva meseca po zagonu je imel že 100 milijonov uporabnikov. Za primerjavo: TikTok je za 100 milijonov uporabnikov potreboval devet mesecev, Instagram pa kar dve leti.

Kot je dejal Uroš Svenšek, nam tovrstna orodja omogočajo, da delamo hitreje, ceneje in bolje, povečala bodo produktivnost. Po drugi strani pa ima do tega zdaj dostop prav vsak, zato se ob široki uporabi lahko zgodi, da si bodo vsebine med sabo precej podobne.

Ne bo nas nadomestila umetna inteligenca, ampak ljudje, ki bodo znali umetno inteligenco uporabljati

Zato kot korak naprej Uroš Svenšek izpostavlja implementacijo GPT orodja v lastne aplikacije. Nekaj primerov, orodij, ki so nastali s pomočjo GPT tehnologije:

• Ask Science Papers – Orodje za raziskovalce, kjer lahko naložimo znanstvene članke in umetno inteligenco sprašujemo o vsebini člankov ter tako veliko hitreje pridemo do informaciji o vsebini člankov
• »Ask Jesus« - Orodje, kjer lahko vpišemo svoj življenski problem, dilemo, situacijo, umetna inteligenca pa analizira Biblijo in nam sporoči, kaj glede tega svetuje Jezus.
• Personalized GPT – GPT tehnologiji lahko podjetje poda znanje o svojih izdelkih, jo nauči, kakšen je ton znamke, katere slogane uporablja in na podlagi tega lahko ustvarja bolj edinstvene in znamki prilagojene vsebine, članke, emaile. Za razliko od vsebin, ustvarjenih s ChatGPT, bodo te unikatne, drugačne od vsebin, ki jih ustvarja konkurenca.
• AskString – tehnologija lahko razloži, kaj pravijo podatki iz npr. Google Analytics, ne da bi za to potrebovali specialista analitike. Lahko preprosto vprašamo: »Kateri kanal mi je prinesel največ dobička?«
• ChatbotGPT – nedolgo nazaj so bili odgovori chatbotov pripravljeni v obliki drevesa, danes pa je mogoče umetni inteligenci preprosto podati podatke o našem podjetju in izdelkih ter ji naročiti, naj se s potrošniki prosto pogovarja o tem. Kot da bi chatGPT vedel vse o našem podjetju in izdelkih.

‍

Pomemben vidik uporabe GPT tehnologije je tudi uporaba v primerih, kjer se zahteva znanje oziroma veščine, kot na primer v šolstvu ali umetnosti. Znani so primeri, kjer se nam zastavljajo pomembna etična vprašanja in vprašanja o avtorstvu.

Na DMS Taktiku smo se dotaknili tudi številnih drugih vprašanj o tehnologiji GPT. Člani DMS lahko v DMS Labu poiščete odgovore:

• Kako bo tehnologija vplivala na kreativnost?
• Kako se bomo borili proti zlorabam GPT tehnologije?
• Kaj so poklici prihodnosti v marketingu (in drugod)?
• Kako učinkoviti bodo programi za prepoznavanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco?
• Kakšna je razlika med Googlovim Bardom in ChatGPT-jem oziroma kakšne so razlike med ostalimi ponudniki?
• Kakšne zakonodajne rešitve lahko pričakujemo na tem področju?
• Kako lahko marketingaši ChatGPT uporabljate pri svojem delu?
• Kaj lahko pričakujemo od naslednje generacije GPT tehnologije?