IskanJe
Zgodovinski mejniki v našem poslu dobijo ime po dnevih, ko delnica simbola - znamke, ki pooseblja nek koncept, občutno izgubi na vrednosti. Marlboro Friday je pomemben za branding – odprl je temo, koliko so res vredne znamke. In skoraj vse, kar vemo o znamčenju, se je zgodilo po tistem petku, 2. aprila 1993. Po tem mejniku se je razvila celotna metodologija izračuna vrednosti znamk, vsa praksa upravljanja znamk … Po tem mejniku so se vzpostavili mehanizmi, ki omogočajo, da znamke lahko predstavljajo glavno vrednost podjetij. V dobi podatkov, vsi vemo, da podatki imajo moč, te prakse še ne obstajajo.
Videli bomo, ali se bo prijel izraz Facebook Monday, vendar po mojem mnenju obstaja kar nekaj razlogov, da se to zgodi. Facebook je glavni simbol interneta 2.0 – brand je torej pravi, vrednost delnice je občutno padla in bil je ponedeljek :) In verjetno je res nekaj na tem, glede na to, koliko časa je Facebook potreboval za odgovor. In zelo verjetno ne gre za osamljen primer – drugi mu bodo sledili, ta prvi pa bo simbolično označeval vrhunec in začetek konca interneta 2.0, kot ga poznamo danes. Cambridge Analytica je delala čudne reči in vedelo se je, da je njihov peskovnik predvsem Facebook, enkrat je moralo počiti.
Ampak, kje je glavni trik? Ta ponedeljek je bil močno načet poslovni model Internet 2.0. Internetni velikani nam dajejo “zastonj” storitve v zameno za zajem in uporabo sledi, ki jih uporabniki puščamo za seboj. Celotna ekonomija, poslovni model, temelji na predpostavki, da nam je posameznikom vseeno, kaj se dogaja z našimi podatki. Ko ta predpostavka pade, pade Internet 2.0. Po moji oceni nismo daleč, vse pa se je začelo te dni – 12. marca 2018. Prihajajoči GDPR, ki stopi v veljavo maja, bo verjetno zakoličil usodo Interneta 2.0. S padcem Interneta 2.0 lahko pade tudi lep del industrije, ki temelji na zlorabi podatkov.
Če smo zelo ekstremni – koncept “data is the new oil” je v tem trenutku mrtev, ker podatki z GDPR-jem skorajda izginejo. Črpalke, ki smo jih uporabljali doslej, ne bodo več delale. ;) Torej, če Marlboro Friday označuje začetek resnega razvoja brandinga, bi Facebook Monday lahko označeval začetek odgovorne in etične uporabe potrošniških podatkov, kjer bodo potrošniki tisti, ki bodo odločali o vsakokratni uporabi. Vsekakor bo izid veliko bolj jasna opredelitev vrednosti samih podatkov, ki se bo s časom začela prikazovati v računovodskih izkazih.
Dokler je bil rezultat ciljno “informiranje” o novih izdelkih in storitvah in je ta nov trženjski način dokazano deloval, je bilo še vse v redu. Težava nastane, ker nam je ta ista trženjska mašinerija dala Trumpa in omogočila Brexit. Glede na to, da je Cambrdige Analytica na veliko razlagala, kako učinkovita so njihova orodja in da imamo končno dokaz, da uporabljajo nezakonite prijeme, se bo prej ali slej pojavilo vprašanje o statusu ameriških volitev in Brexitu. Težava je torej etična – o tem je pred kratkim predaval Gregor Žavcer (Datafund) – priporočam ogled. Tu boste tudi dobili prvi vpogled v vsebinske vidike blockchaina, če pa želite spoznati tehnologijo zadaj, si poglejte še predavanje Viktorja Tróna, ki mu takoj sledi.
Facebook Monday sicer ne preseneča toliko, kot potrjujejo slutnje, ki so prisotne že dlje časa. Privacy aktivisti na to že dlje časa opozarjamo, okoli blockchain tehnologije pa je nastalo gibanje za Web 3.0, ki že dlje časa aktivno razvija protokole in aplikacije novega, boljšega interneta.
Še preden gre nekaj na oni svet, se ponavadi rodi nekaj novega. Na začetku je tole bitje še malce štorasto, spotika se, pada, pa se spet pobere … V tej fazi se danes nahaja nastavek za ta novi internet. Internet, ki bo imel v sami osnovi imel rešeno težavo identifikacije, sledljivosti, možnost mikroplačil … Ta novi internet 3.0 bo zelo verjetno temeljil na tehnologiji blockchaina. Težave, s katerimi se sooča Internet 2.0, so v različici 3.0 relativno enostavno rešljive. Že kar nekaj časa obstaja tudi Web 3.0 fundacija, katere poslanstvo je jasno: “An internet where users are in control of their own data, identity and destiny.”
Blockchain je nov način, kako strukturirati predvsem transakcijske podatke. Opravimo takoj z najpogostejšo dilemo oziroma zmoto. Kaj je blockchain in kaj bitcoin? Tega nikakor ne smemo enačiti. Pojasnimo: blockchain je tehnologija, na kateri deluje najbolj prepoznavna kriptovaluta bitcoin. Primarno blockchain omogoča izmenjavo vrednosti, ki poteka »peer-to-peer«, tj. brez posrednikov. Tehnologija deluje popolnoma decentralizirano, še več, deluje distribuirano. Zato to novonastajajočo ekonomijo pogosto označujemo kot distribuirano ekonomijo.
Blockchain je revolucionaren koncept, revolucionarnost pa izhaja iz koristi. Ta tehnologija omogoča, da se digitalna informacija distribuira in ne več kopira, kar je podlaga za novo različico interneta – Web 3.0. In če govorimo o novi različici interneta, je verjetno jasno, o kakšnih razsežnostih vpliva govorimo – o velikanskih, tako da pred njimi ni varna prav nobena od starih industrij. Zaradi osnovnega koncepta – izmenjave vrednosti in revolucionarnosti v sami zasnovi, v končni fazi je namreč blockchain nadomestilo za obstoječe drage podatkovne baze, je že danes največ aplikacij seveda na področju finančnih storitev – fintecha.
Blockchain dejansko omogoča vrsto storitev, ki doslej niso bile možne. "Blockchain je celovita informacijska tehnologija z več tehnološkimi ravnmi, ki se da uporabljati za najrazličnejše oblike registrov, zapisov in izmenjave, vključno z vsemi področji financ, ekonomije in denarja, fizične lastnine in nematerialnih sredstev, glasovanj, idej, zdravstvenih podatkov in drugih informacij," opisuje tehnologijo Melanie Swan. Tale del sem si sposodil iz besedila, ki sem ga napisal za KD in ga najdete na tem naslovu od 8. strani naprej.
Blockchain tehnologija (konkretno Ethereum) omogoča, da lahko (zelo poenostavljeno in ne drži v celoti, ker dejansko ne gre za lastnino, ampak koncept "utility tokena") razdelimo deleže v podjetju, deleže spravimo v digitalno obliko in jih razdelimo v "denarnice" lastnikov. Za to digitalno obliko se uporablja izraz "token" ali po naše žeton. Žetone preprosto prenesemo drugemu lastniku in jih seveda lahko prodajamo. Obstajajo borze žetonov in to je bistvo te nove ekonomije. Gre za globalno zbiranje sredstev za vašo idejo, podobno kot Kickstarter, vendar v zameno, za razliko od Kickstarterja, ne dobite izdelka, ampak žeton. Zadeva ima v primerjavi s klasičnim investiranjem v startupe ogromno prednost – likvidnost. O koristih odgovorne uporabe ICO sem pisal konec 2016 (zadeva je bila pisana s posebnim namenom in je morda na začetku za navadnega bralca manj razumljiva, postane pa razumljiva v drugem delu).
Koncept ICO se je v svojem kratkem obdobju obstoja močno spremenil, zato sem konec lanskega leta napisal tale blog-post, ki je skoraj must-read za boljše razumevanje koncepta. Bomo pa na ponedeljkovem mesečnem srečanju DMS šli skozi osnovne koncepte, tako da imejte pripravljena vprašanja. Ključno sporočilo je, da bo ICO-manije, ki jo poznamo danes, kmalu konec in da bo nova oblika veliko bolj sprejemljiva in varna.
Pogledali si bomo tri ICO primere, ki prihajajo s treh glavnih obdobij “ICO-manije”:
Vsak od njih je imel svojo dinamiko, čas, da dozori in da se realizira. Zanimivo – ICONOMI in Datafund sta konceptualno nastala istočasno poleti 2016. ICONOMI in Cofound.it sta prepoznavni podjetji, tretji pa je malo manj znan. Datafund je spin-off Valicona, gre za svojevrsten eksperiment, ki bi lahko marsikaj postavil na svoje mesto. Vladi RS je bil predstavljen maja lansko leto in skoraj eno leto usklajujemo vse neznanke, povezane z regulacijo pravne in vsebinske strukture Datafunda. Smo že čisto pri koncu in videti je, da bi bili lahko “live” 9. maja – datum ni naključje. Datafund bo pokazal pot (o tem sem pisal tule), kako lahko podjetja dele, ki imajo globalni potencial, prestavijo ven, v novo podjetje, in pri tem uporabijo vse dobrote blockchaina. Tule se bomo dotaknili tega, kaj pomeni za samo podjetje taka pot - verjemite mi, težko je, sploh če si prvi.
In zakaj je to pomembno za Slovenijo? O slovenskem projektu (ICONOMI) je pisal Forbes (po mojem prvič), Slovenija je prišla na Nasdaq, tudi država je prepoznala priložnost. Vse se je začelo s temle blog-postom pred skoraj letom.
Še vedno mislim, da je Slovenija končno v nečem prepoznavna in v tem svetu, ko poveste, da prihajate iz Slovenije, boste dobili plus pike. Slovenija je po vseh kazalnikih v tej novi ekonomiji ena najbolj naprednih držav globalno – zadnja Valiconova raziskava Allfinanz razkriva, da se število lastnikov kriptovalut približuje številki 100.000, imamo verjetno največ ICO-jev na prebivalca, največ zbranih sredstev na prebivalca …
Po tem predavanju bi želel, da bi gledali na pojav blockchaina kot na nekaj, kar nam daje priložnost kot narodu, predvsem pa kot tehnologijo, na kateri bi lahko nastal nov del gospodarstva, podobno kot se je to zgodilo pred nekaj 10 leti z internetom, le da imamo tokrat celo priložnost, da nekaj naših podjetij v tem svetu nekaj pomeni. Slovenija pa kot država, podobno kot to počnejo ostale male države – Malta, Gibraltar, Estonija – postane konkurenčna v globalnem merilu.
Blockchain je prinesel tudi sladko-kislo situacijo. Realnost je, da je Slovenija majhna. In v to malo deželo je pljusknil svež kapital, ki je po nekaterih ocenah primerljiv z vrednostjo tradicionalnih investicij v našo ekonomijo. Dokazalo se je, da se da! V Slovenijo je prišlo vsaj 10 podjetij, ki imajo ambiciozne cilje na globalni ravni in veliko sredstev za doseganje teh ciljev. Kadrov zmanjkuje in morda bo ta industrija potrebovala prav vas? Tržniki smo pomemben del tega ekosistema.
Bojim se, da do tega sveta pri nas nismo razvili najbolj zdravega odnosa. Pot se je šele začela, močno prisoten je tudi duh “catch-the-cash”-a, zato ZELO pazljivo, če gledate na to kot investicijsko priložnost – tej temi se bomo poskušali izogniti.
Se vidimo v ponedeljek, 26. marca ob 17. uri.
Marčevsko mesečno srečanje Društva za marketing Slovenije bomo namenili temi, za katero nenehno raste zanimanje. Govorili bomo o blockchain tehnologiji, začetku konca interneta 2.0 in ICO-tih (Initial Coin Offering), Vsebino dogodka pripravlja Zenel Batagelj. V našo družbo vas vabimo v ponedeljek, 26. marca, ob 17:00 (GZS, Dimičeva ulica 13, Ljubljana). Prijava na dogodek je za člane DMS brezplačna. >> PRIJAVA
Poudarki:
