Pred nekaj dnevi je bila objavljena novica, da je slovensko podjetje 0xcert predstavilo protokol veriženja podatkovnih blokov oziroma tehnologije blockchain, ki bo omogočal izdajanje diplom, osebnih izkaznic, trgovinskih kuponov in drugih unikatnih listin. To je le še eden v vrsti uspehov, ki slovenska podjetja postavljajo v sam vrh razvoja na področju blockchain tehnologije. Na Slovenski marketinški konferenci v maju 2018 je predaval tudi Alexander Vasylchenko in priložnost smo izkoristili za pogovor z njim o tej več kot samo aktualni temi.

Na vašem predavanju smo lahko zasledili definicijo tehnologije blokchain po angleškem programerju in ustanovitelju platforme Ethereum, ki je ena prvih blockchain platform na svetu. Definicija zveni nekako takole: “A byzantine fault-tolerant decentralized singleton fixed function state-transition system.” (Prevod v slovenščino bi bil bralcu verjetno enako (ne)razumljiv, op. avtorja). Podobno kot tale definicija je tudi razumevanje tehnologije veriženja podatkovnih blokov pri splošni javnosti. Je vam že uspelo to tehnologijo razložiti tako, da bi jo razumeli najini mami ali babici?

Poskusiva. Predstavljajte si, da imam jaz v roki jabolko, vi pa nimate ničesar. Če vi želite to jabolko, vam ga lahko jaz dam. Ko je jabolko v vaših rokah, je vaše, jaz pa ga nimam več. Zato, da sem vam dal jabolko, ne potrebujeva posrednika in če sem vam predal jabolko in ga sedaj nimam več, ga tudi ne morem dati nikomur drugemu.

Zadaj pa si predstavljajte digitalno jabolko, sliko jabolka, ki je na mojem računalniku. Če si vi želite to jabolko, vam ga seveda lahko pošljem po elektronski pošti. Vi sliko prejmete, a ta za vas nima vrednosti, saj jaz to sliko lahko pošljem še 100 drugim ljudem. Blockchain tehnologija pa predstavlja protokol, ki omogoča izmenjavo stvari v digitalnem svetu, ki je podobna izmenjavi v fizičnem svetu. Če se zdaj vrneva k digitalnemu jabolku – ta tehnologija vam zagotovi, da vam jaz pošljem unikatno sliko jabolka in da je potem lastništvo jabolka vaše in od nikogar drugega.

Blockchain tehnologija pa predstavlja protokol, ki omogoča izmenjavo stvari v digitalnem svetu, ki je podobna izmenjavi v fizičnem svetu. - Alexander Vasylchenko (Sofitto)

 Prve praktične uporabe blockchain tehnologije poznamo na področju financ, s tem se ukvarja tudi vaše podjetje. Kaj točno delate?

Če želite danes poslati denar na drug konec sveta, je to dokaj zamudno in drago. Transakcija lahko traja več dni, stane pa vas lahko 100 ali več evrov, odvisno od države, v katero pošiljate denar in zneska, ki ga želite poslati. Vse to samo zato, ker je v to transakcijo vpletenih veliko število posrednikov. Vi imate svojo banko, jaz imam svojo banko, ti dve banki si med seboj ne zaupata, zato je vmes vsaj še ena, največkrat pa še več ustanov. Z blockchain tehnologijo pa tveganje, da pošiljate denar, ki ga nimate, odpade. Pri Sofittu smo se osredotočili na digitalni evro, ki je povsem enakovreden običajnemu evru. Z našo storitvijo bodo lahko uporabniki pošiljali svoje digitalne evre kamorkoli na svetu skoraj brezplačno in v nekaj sekundah. Storitev smo že testirali in v nekaj sekundah poslali denar iz Portugalske v Estonijo, kjer smo ga lahko potem tudi brez težav dvignili na ustreznem bankomatu.

Nedavno sem slišala izjavo, da je blockchain tehnologija na podobni točki, kot je bil internet 25 let nazaj. Vemo, da je to tehnologija, ki bo močno zaznamovala prihodnost, spremenila marsikaj, ne vemo pa še, kako. Se strinjate?

Ja, bi se strinjal. Trenutno vemo, da ima ta tehnologija zelo velik vpliv na nekatere panoge, ki so doslej delovale po zelo centraliziranem modelu. To sta predvsem bančništvo in zavarovalništvo. Njihovo poslovanje temelji na zaprtih trdnjavah, ki so nedotakljive, hkrati pa je za njihovo vzdrževanje potrebnega veliko denarja. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov bo to trdnjavo odstranila, odstranila bo številne posrednike in omogočila neposredno izmenjavo denarja. Zato bodo vsi ti procesi postali tudi mnogo cenejši.

Res je, da smo trenutno v nekakšnem ‘blokchain mehurčku’, ki je zelo podoben prvim korakom interneta v 90. letih prejšnjega stoletja. Ne vemo natančno, kaj nas čaka, a vseeno lahko potegnemo določene vzporednice. Zamislite si, kako je vsakdanje poslovanje in tudi življenje spremenila e-pošta. Prej smo si pošiljali pisma, telegrame, se pogovarjali po telefonu. Podobne spremembe lahko sedaj pričakujemo pri prenosu vrednosti, na primer denarja, energije, unikatnih dokumentov ... 

Lahko napoveste, kako bo ta tehnologija vplivala na naše vsakdanje življenje?

V primeru našega podjetja gre za primer poenostavljanja finančnih transakcij. Te transakcije se bodo pocenile, hkrati pa bodo postale instantne. Druga pomembna sprememba, ki se bo zgodila v bančništvu, je dostopnost samih storitev širšemu krogu uporabnikov. Danes sirski begunec v Evropi, četudi je pravno formalno registriran v državi, v kateri prebiva, ne more odpreti bančnega računa. V finančnih ustanovah prihodnosti bo to mogoče. Pomembno bo le, da upoštevate pravila poslovanja. Sistem bo dostopen vsem. Pričakujem, da bodo finančne storitve v prihodnosti podobno enostavne, kot so danes številne aplikacije, ki jih uporabljamo na pametnih telefonih. Tudi menjava banke oziroma ponudnika finančnih storitev bo podobno enostavna, kot je izbris in prenos nove aplikacije.

 Ko vas takole poslušam, imam občutek, da napovedujete propad bank?

Ne, ne napovedujem propada bank, napovedujem pa velike spremembe v bančni panogi. Pričakujem, da se bodo prestižne bančne stolpnice, uradniki v kravatah in neskončni pisarniški hodniki skrčili v preprosto ikono na vašem pametnem telefonu.  Nekatere banke so to že prepoznale in prvi koraki so že narejeni. Jaz sem na primer podjetje Sofitto ustanovil skupaj z estonsko banko LHV. Estonija je digitalno najbolj napredna država v Evropi in LHV je miselno najbolj napredna banka v tej baltski državi. Skupaj smo ustanovili podjetje, ki ga sedaj uporabljamo kot poligon za testiranje bančnih storitev prihodnosti, ki temeljijo na blockchain tehnologiji.

Ko govorimo o blockchain tehnologiji, običajno govorimo o finančni panogi, kripto valute so bile ne nazadnje prva velika blockchain zgodba. A ne bo se ustavilo pri financah. Na konferenci smo lahko videli zanimiv primer digitalnega zbirateljstva unikatnih digitalnih umetniških del. Nam lahko naštejete še kakšne zanimive primer uporabe, ki jih lahko pričakujemo ali pa se že dogajajo?

Prva stvar, ki mi pride na misel, je trgovanje z energijo. To je trg, ki je na nek način še bolj reguliran in konzervativen, kot je finančni trg. Ne nazadnje gre pri tem tudi za vprašanja nacionalne varnosti, saj življenje brez električne energije ni več mogoče. Digitalizacija te panoge lahko prinese ogromne spremembe. Omogočila nam bo segmentacijo in poenostavila izbiro. Predstavljajte si, da boste lahko kupili le dve uri elektrike za točno določen namen. To je namreč z blockchain tehnologijo mogoče. Mislim, da energetska panoga zaostaja dve do tri leta za bančno panogo, tako da lahko čez dve do tri leta prve spremembe pričakujemo tudi tam.

Če pa gremo na malo bolj zabavno področje, bo ta tehnologija vplivala oziroma že vpliva na področje računalniških in video iger, avdio in video vsebin in storitev, spletne medije in podobno. Trgovanje z vsem tem bo veliko bolj enostavno in posledično tudi cenejše. 

Predstavljajte si, da boste lahko kupili le dve uri elektrike za točno določen namen. To je namreč z blockchain tehnologijo mogoče. – Alexander Vasylchenko (Sofitto)

Kaj pa lahko pričakujemo na področju marketinga? Lahko daste kak namig našim bralcem, da bodo prvi vedeli, kaj jih čaka?

Uredba GDPR je v življenje ljudi zaposlenih v marketingu prinesla veliko težav, saj so se zelo spremenila pravila shranjevanja podatkov o kupcih in strankah. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov pa lahko te težave zelo elegantno reši, saj je varna. Hkrati bo omogočila, da bodo podjetja lahko komunicirala neposredno s potrošniki in ne bodo potrebovala posrednika, ki bi jim prodajal njihove podatke. Lahko jih bodo kupovali direktno, ljudje pa bodo natančno vedeli komu, zakaj in za koliko časa svoje podatke dajejo na razpolago.

Druga zelo uporabna raba, ki mi pride na misel, pa je na področju občutljive statistike, ki je pomembna za prodajo in trženje. Podatki o prodaji, gledanosti, branosti in podobni podatki, ki so v marketingu zelo pomembni, bodo postali lažje dostopni in transparentni. Nahajali se bodo v enotni bazi, do katere bodo s posebnimi digitalnimi ključi lahko dostopali vsi, ki so do vpogleda upravičeni in ki jim je bil omogočen dostop. 

Se počutite, kot da delate v znanstveno fantastični industriji ali ste se tega, da ljudje okoli vas ne razumejo, kaj delate, že navadili?

Res sem se podal globoko v svet blockchain tehnologije. Ljudje okoli mene pa vedo, da razvijam bančne kartice, s katerimi bodo lahko poslali denar z enega na drug konec sveta v nekaj sekundah in to skorajda brezplačno. Pravzaprav je to vse, kar morajo vedeti. Ljudi bo zanimala enostavna uporaba, tehnologije pa so lahko preproste ali zapletene. Žal mi je le, da so ljudje prek kripto valut dobil napačen prvi vtis o izjemnih možnostih, ki jih tehnologija veriženja podatkovnih blokov v resnici prinaša. Ampak prepričan sem, da bomo to uspeli spremeniti. 

Alexander Vasylchenko je po pridobljenem doktorskem nazivu iz električnega inženirstva na univerzi KULeuven – IMEC, Belgija delal pri vodilnih centrih R&R v Evropi ter sodeloval pri najboljših industrijskih projektih za globalne tehnološke družbe. Od leta 2012 je Alexander na vodilnem položaju na tehničnem področju v mnogih zagonskih podjetjih, ki se ukvarjajo z veriženjem podatkovnih blokov (ang. blockchain), kot so Megion R&D GmbH, Mycelium, Grid Singularity. Leta 2016 je ustanovil Sofitto NV, zagonsko podjetje FinTech, ki tehnologijo veriženja podatkovnih blokov združuje v običajne produkte bančnih kartic. To leto je Alexander okrepil tehnično ekipo podjetja toomuch.energy, ki išče rešitve na področju transaktivne energije za energetski trg. Dr. Vasylchenko je mnogokrat predaval in vodil delavnice na temo uporabe blockchain tehnologije v finančnem in energetskem sektorju.

Foto: Nejc Lasič