Naslednji meseci bodo polni velikih izzivov človeštva, s kakršnimi se že desetletja nismo spopadli. Strokovnjak za umetno inteligenco in doktor znanosti Matej Guid je prepričan, da ob razmišljanju o zdravstveni situaciji, okoljskih spremembah in polarizaciji družbe pozabljamo na še en pomemben izziv prihodnosti - izobraževanje. »V zadnjih mesecih smo ugotovili, da je spletno izobraževanje lahko zelo enostavno ter prinaša hitre in kakovostne rezultate. S pomočjo spletnih gigantov imamo hiter dostop do najsodobnejših znanj, najboljših predavateljev in lahko do znanja pridemo precej hitreje kot po klasični poti. Znanje je začelo po svetu krožiti z zares veliko hitrostjo in ljudje spoznavajo prednosti učenja in tudi dela na daljavo. Izobraževalni sistem v prihodnosti bo moral doživeti velike spremembe.« Pandemija je poskrbela, da se povečuje naša učinkovitost pri delu, spreminjajo se naše vrednote. »Naučili smo se uporabljati nova orodja, ki nam prihranijo čas. Ljudje smo še bolj ponotranjili vrednoto, da delamo to, kar nas veseli. Hitro se učimo in za višjo produktivnost ne potrebujemo več toliko nadzora.«

V zadnjih mesecih smo ugotovili, da je spletno izobraževanje lahko zelo enostavno in prinaša hitre ter kakovostne rezultate. - Matej Guid

Umetna inteligenca je še eno izmed področij, ki je v koronačasu dobilo nov pospešek. »Živimo v eksponentnih časih in eksponenten je tudi razvoj računalnikov. V naslednjem desetletju oziroma dveh bomo zagotovo delali stvari, ki si jih danes ne znamo niti predstavljati. Drvimo proti novi inteligenci, ni pa nujno, da smo nanjo tudi pripravljeni.«

Kako si lahko umetno inteligenco bolje predstavljamo? »Če umetno inteligenco povzamemo z eno besedo, je ta beseda Google. Google je človekov najboljši prijatelj, ki je na tem mestu nadomestil psa. Gmail, zemljevidi, prevajalnik, Google Earth, Google Books, Google Photos, Google Scholar … Google danes hrani vse znanje o človeštvu in vse novosti nenehno srka vase. Umetna inteligenca je v tem kontekstu nekaj gigantskega in ne programer, ki se igra s svojim računalnikom. Umetno inteligenco nenehno gradimo in izboljšujemo vsi uporabniki pametnih naprav,« opisuje gost prvega marketinškega ponedeljka v letu 2021.

Če umetno inteligenco povzamemo z eno besedo, je ta beseda Google. - Matej Guid

Matej Guid opozarja, da je trenutno naša največja težava pri razumevanju umetne inteligence ta, da se slednja razvija eksponentno. »Ko bo računalnik ali računalniški sistem postal enako pameten kot človek, bo že v naslednjem hipu pametnejši, kmalu lahko tudi nekajkrat pametnejši. Računalnik, ki bi bil bistveno inteligentnejši od nas, a bi imel napačne vrednote – denimo zgolj optimizacijo svoje računske moči – bi nas v enem izmed najbolj klavrnih scenarijev za človeštvo brez težav prepričal, da je smiselno žrtvovati planet Zemlja, ker bomo z razvojem vesoljskih programov sposobni osvajati nove planete.«

A vsi scenariji seveda niso negativni. »Ker se inteligenti računalniški sistemi, ki bodo nekoč dosegli višjo stopnjo inteligence od človeške, učijo iz vsebin, ki jih ustvarjamo ljudje, lahko upamo, da bodo prevzeli naše pozitivne vrednote in nam pomagali soustvarjati boljši svet.«

5 scenarijev razvoja umetne inteligence:

• 1. scenarij: Človek izgradi inteligenten računalniški sistem, ki postane bistveno pametnejši od ljudi. A četudi je bistveno pametnejši, ima morda čisto druge vrednote in cilje. Najbolj klavrn scenarij za človeštvo bi bil, da bi ta zelo inteligenten sistem spoznal, da je v imenu »višjih ciljev«, denimo kolonizacija vesolja, smiselno žrtvovati naš planet in resurse izrabiti za povečevanje svojih računskih potencialov.
• 2. scenarij: Zelo inteligenten računalniški sistem bo postal pametnejši od človeka in bo začel spreminjati svet, denimo na bolje. A človek pri tem postane le nemi opazovalec in spreminjanje sveta opazuje podobno, kot danes psi opazujejo spreminjanje okolja pod taktirko človeka. Človek bo izgubil moč odločanja.
• 3. scenarij: Tekma dveh vzporednih izredno inteligentnih sistemov. Bosta ta sistema sodelovala ali se bosta spopadla?‍
• 4. scenarij: Preplet človeka in umetne inteligence. Naši možgani bodo razširjeni z oblaki za shranjevanje in hitro obdelavo podatkov, zato bomo postali vrtoglavo pametnejši, s hitrim dostopom do informacij. Spomnimo se, da so se skeptiki na začetku razvoja pametnih telefonov branili te tehnologije, danes pa brez pametnega telefona ne moreš delovati. Vendar se moramo vprašati, ali lahko priklop na isti inteligentni sistem vodi do enoumja?
• ‍5. scenarij: Ta scenarij se najbolj sklada s človeško naravo. Peščica ljudi se bo priklopila na pametni sistem in preprečila dostop ostalim. To bodo »super ljudje«, ki se bodo naučili narediti varnostne kopije samega sebe, lahko bodo denimo tudi menjavali telesa in postali praktično nesmrtni.

Kako hitro se lahko vse skupaj odvije, gost marketinškega ponedeljka ilustrira s pomočjo igre šah in znamenitega programa AlphaZero, ki se je v enem dnevu naučil dovolj o šahu, da je postal najmočnejši šahist na planetu. »Ljudje so desetletja sanjali o tem, da bi naredili šahovski program, ki bi bil premagal človeka. Ko je Deep Blue leta 1997 premagal svetovnega prvaka Kasparova, so se sicer takoj začele pojavljati skepse – odigrala sta samo šest partij, to ni moč računalnika, ampak samo sposobnost računanja … A računalniški šahovski programi so z leti postajali vse močnejši in tudi najboljši igralci na svetu niso imeli več realnih možnosti. Da je računalnik v šahu boljši od človeka, je postalo splošno sprejeto in niti ni bilo več impresivno. V človeški naravi je, da ko nekaj začne delovati, to ni dosežek, ampak nekaj samoumevnega. In nato se je pojavil AlphaZero, program, ki se lahko danes v nekaj urah nauči skoraj katerekoli igre in to tako dobro, da je boljši od največjih mojstrov. Po le devetih urah učenja se je računalnik naučil toliko, da je po šahovski moči prehitel svetovnega prvaka Magnusa Carlsena. Po le nekaj dodatnih urah učenja je dosegel in demonstriral takšno moč, da je postalo jasno, da svetovni prvak ne bi imel nobene možnosti za zmago. Lahko si to predstavljamo tudi tako, da je AlphaZero toliko močnejši od običajnega človeškega šahovskega velemojstra, kot da bi denimo kdo od nas igral s šimpanzom.«

Kaj je torej prihodnost odnosa med tehnologijo in človekom? »Vprašamo se lahko: v čem smo zares boljši od inteligentnih računalniških sistemov? Google zna danes marsikdaj bolje od nas samih napovedati, kaj bomo počeli v prihajajočem tednu. Tudi v marketingu vodenje kampanj raje zaupamo Googlu, kot da bi se zanašali na naše izračune. A najboljše rezultate dobimo, če moč algoritmov kombiniramo z našim ekspertnim znanjem. V prihodnosti bomo združili najboljše iz obeh svetov, naše ekspertno znanje bomo vpeljali v inteligentne sisteme. Že res, da zna Google na podlagi algoritmov optimizirati učinkovitost kampanj, ampak brez razumevanja ciljnih skupin in razmisleka, kako uporabnika ujeti s pravim sporočilom v pravem trenutku, pravega uspeha ne bo,« pojasni Matej Guid.

V prihodnosti bomo združili najboljše iz obeh svetov, naše ekspertno znanje bomo vnašali v inteligentne sisteme. - Matej Guid

Slovenski startup leta 2020 je InstaText. Gre za pametni pripomoček, ki pomaga uporabniku v realnem času pisati boljšo in bolj razumljivo angleščino. »Znanstveniki in raziskovalci imamo pri pisanju člankov vedno znova izziv, kako vsebino predstaviti na zanimiv in razumljiv način. Z InstaTextom olajšamo tako pripravo člankov kot tudi branje tistih, ki te članke ocenjujejo. V poslovnem svetu in še zlasti na področju marketinga nam InstaText olajša delo pri ustvarjanju vsebin, ki bodo navdušile naše uporabnike. Skratka, InstaText je pametni sogovornik, ki v realnem času soustvarja vsebino in nam nudi takojšnjo povratno informacijo o mogočih izboljšavah.«

Za razliko od številnih drugih startupov InstaText nima bogatih investitorjev, ampak je podjetje popolnoma neodvisno. »Začetna sredstva smo dobili s pomočjo subvencije za zagonska podjetja, ključen je bil tudi dostop do znanja in mentorjev. V današnjem startup okolju zmagujejo tisti, ki so se sposobni najhitreje učiti. Že nekaj let se udeležujem tečajev o digitalnem marketingu, growth hackingu, delavnic o različnih poslovnih kompetencah ... Naše podjetje ima jasno vizijo in tudi jasen načrt, kako priti do cilja, od prvega trenutka smo profitabilni in profitabilno rastemo. Zelo pomembno je, da dobro poznamo trg, na katerem delujemo. To je okolje, v katerem je kraljeval gigant Grammarly, a hitro se je izkazalo, da je naša tehnologija še sodobnejša in predvsem močnejša. Kjer se Grammarly ustavi, InstaText nadaljuje.«

V današnjem startup okolju zmagujejo tisti, ki so se sposobni najhitreje učiti. - Matej Guid

Čeprav Matej Guid ni marketingaš, ima marketinško razmišljanje v krvi. »Vsako tehnološko podjetje temelji na treh stebrih - razvoj in dizajn, prodaja ter marketing. Če se strogo držimo Kotlerja, sta za nas najbolj pomembna segmentacija in pozicioniranje, tako je v večini startupov. Ključno je, da kupec v našem produktu vedno prepozna vrednost zase, če to zagotoviš, si na dobri poti do uspeha. Spomnim se enega izmed predavanj na študiju MBA, na katerem so bili vsi v dvorani pri konkretni študiji primera prepričani, da mora podjetje v škripcih, o katerem je tekla diskusija, čim bolj rezati stroške ali pa so glasovali za povečanje proizvodnje. Samo jaz sem izrazil mnenje, da je prava odločitev dvigniti ceno produkta. To je najprej poželo salvo smeha, saj je glede na produkt, pri katerem prodaja nikakor ni stekla, zvenelo kot šala. A moja utemeljitev se je izkazala za pravilno in tudi rešitev te konkretne študije je nato pritrdila, da je bil dvig cene produkta najboljša in tudi edina racionalna opcija. Kako to izpeljati v praksi je stvar operative in marketinga, ampak najprej moramo sprejeti pravo odločitev na nivoju marketing managementa.«

Koronavirus spreminja svet in tudi znanstveniki imajo različne poglede na čas, v katerem živimo. »Da gre za zelo resno stvar sem spoznal takoj, ko so Kitajci zgradili bolnišnico v štirinajstih dneh. Že v začetku marca lani in nato ponovno oktobra smo se z družino z zalogami hrane iz mesta preselil na vas, ker je v teh časih tu kvaliteta življenja bistveno boljša. Na začetku sem pričakoval, da bomo ljudje uporabili naše znanje in tehnologijo, spoštovali karanteno in zajezili širjenje virusa, a se to ni zgodilo. Spet smo podcenili moč eksponentnosti in napačno razumeli nizke številke lanske pomladi. In potem je vse skupaj eksplodiralo, nedavno denimo v Londonu, kjer se je razširil nov, mutirani sev virusa. Države, ki so imele izkušnjo z virusoma SARS in MERS, so se bistveno bolje spopadle s situacijo, tudi z izjemno strogimi pravili glede spoštovanja karantene. Zahodni svet pa debatira o človekovih pravicah in represivnih vladah. Naše najboljše upanje je cepivo, zdaj poteka bitka s časom med precepljenostjo in novo mutacijo,« je prepričan Matej Guid.

Tudi v primeru koronavirusa smo podcenili moč eksponentnosti in napačno razumeli nizke številke lanske pomladi. - Matej Guid

Za nekoliko bolj optimističen zaključek Matej Guid razmišlja o tem, kaj je dejansko tisto, kar človek ima in računalnik po vsej verjetnosti nikoli ne bo imel. »Sanje. Sanje nas ločujejo od računalnika. Če bi znali simulirati sanje, bi se lahko še hitreje naspali, še hitreje povezovali znanje in reševali izzive prihodnosti. Sam sem se naučil tehnike, s katero hitreje prehajam skozi REM faze in se bistveno hitreje kvalitetno naspim. To mi močno pomaga, ko moram biti spočit kljub napornemu dnevu. Ljudje moramo za naše preživetje ohraniti vse, kar nas ločuje od računalnika. Tehnologija mora postati naš zaveznik in nam pomaga reševati izzive človeštva. Na našem planetu je bilo že več masovnih izumrtij. 99 % vrst na planetu je izumrlo, tehnologija pa nam daje upanje, da človek ne bo v teh 99 %. Kako pa bomo uspeli realizirati potencial sodelovanja med tehnologijo in človekom, na to vprašanje bomo odgovor dobili v naslednjih nekaj desetih letih.«

99 % vrst na planetu je izumrlo, tehnologija pa nam daje upanje, da človek ne bo v teh 99 %. - Matej Guid