Gregor Potočar iz Infobipa, vodnjanskega samoroga, je z nami iskreno delil zgodbo o njihovih uspehih in tudi kakšni napaki. Opisal je tudi, kako v podjetju neposredno ali posredno pristopajo do strank na posameznih trgih. Trenutno se ukvarjajo z re-segmentacijo, ki temelji na stroškovni učinkovitosti. Infobip številnim podjetjem po svetu nudi platformo, s pomočjo katere podjetja prek različnih kanalov komunicirajo s svojimi strankami. Lani je bilo prek njihove platforme v času črnega petka opravljenih dve milijardi kontaktov, na leto pa prek platforme različna sporočila prejema kar šest milijard ljudi.

Andreja Susič (Schwarzmann) je nekdaj družinsko podjetje preoblikovala v bolj marketinško naravnano tudi tako, da si je kot marketingašica upala ‘infiltrirati’ v kateri koli oddelek v podjetju. Ob tem je priznala, da sta bili podpora vodstva in kultura v podjetju zelo pomembni. Ob tem je spoznala, da je včasih zelo pomembno, od kod pride sporočilo.

Kako zgraditi uspešno cross-funkcionalno ekipo, ki bo pripomogla k večjemu uspehu podjetja, je predstavil Jaka Kladnik (Switch to Eleven). Ključni elementi so:

1. Ekipna pogodba,
2. Planiranje,
3. Poslovni ritem in
4. Sprejemanje odločitev.

Z drugačnim načinom dela v podjetju lahko po njegovih besedah začnete tudi le na enem, pilotnem projektu.

Številne od teh elementov že uporabljajo v podjetju MG Rohr. Matej Natlačen in Samo Jenič sta komunikacijo s strankami predstavila kot zaključen krog, ne enosmeren proces, ki pa temelji na petih vrednotah podjetja - timsko delo (Ekipa smo!), strast (Trgamo!), drznost (Mamo jajca!), zavezanost (Zriht do kraja!) in odkritost (Mej ksiht!). To pomeni, da informacije delijo z vsemi zaposlenimi v podjetju, projektov se lotijo vsi oddelki hkrati. Včasih za uspeh kupce potegnejo izven cone udobja. Ko se odločijo, katere ideje udejanjiti, celotno podjetje sledi istemu cilju, do zunanjih partnerjev pa so odkriti in z njimi gladijo dolgoročen odnos.

‍

»Trajnostne je edina prava pot«

V trajnostni transformaciji je po besedah Alenke Hren (Spirit Slovenija) proces ključnega pomena in daje največ rezultatov. Podjetja včasih težko razumejo, da gre za zelo globoke in boleče procese, ki se zarežejo v celovito poslovanje podjetja, je še dejala. Vsaka organizacija ima po njenih besedah nekaj šibkih točk, ki jih je treba najti in okrepiti.

Kako zelo so trajnostni vidiki pomembni za njihovo podjetje, je predstavil Michal Maco (Corwin). V podjetju si pri vsaki od investicij prizadevajo minimalizirati vpliv gradnje na okolje, hkrati pa želijo ustvariti nekaj trajnega. »Nismo zgolj investitorji, smo tudi meščani, na projekt gledamo tudi z vidika prihodnjih generacij, za katere si želimo, da bodo uporabljale naše projekte. Pomembno je tudi, kakšne prednosti bo projekt prinesel mestu.« Sami se nimajo za velikega igralca na trgu, si pa želijo biti nekdo, ki kaže, kaj vse je mogoče narediti.

Da krize še ni konec, tako na področju energetike kot na trgu surovin, sta prepričana Matjaž Krč (EKWB) in Aleš Falatov (SIJ), ki napovedujeta še vsaj leto do leta in pol kriznih razmer. Aleš Falatov je dejal, da se težave z energenti prevajajo naprej v poslovanje, višje cene. A panoga je prišla do točke, ko je trg začel zavračati povišanja cen, zato se trenutno soočajo s težavami s povpraševanjem. Ob tem je dejal: »Če gremo po poti, ki je začrtana za jeklarsko industrijo in dodamo še elektrifikacijo avtomobilov, čez 5 do 10 let v Evropi ne bo dovolj elektrike.« Trajnost je tako edina prava pot, je prepričan Matjaž Krč, ki poudarja, da je njihov produkt že v osnovi trajnostno naravnan, saj z njihovimi sistemi za hlajenje računalnikov zmanjšujejo porabo energije. Šli so še korak dlje, njihovi sistemi v Nemčiji že grejejo nekaj stavb.

Do strank na številne inovativne načine

V kriznih časih je stranke za večino podjetij še težje pridobivati. Petra Oseli (Arhea) je predstavila primer Elementuma, ki je na podlagi raziskave trga in priprave novih produktov uspešno nastopil tudi v B2B segmentu. Ker je stranka imela čas, oblikovano so namreč imeli strategijo do leta 2025, so lahko učinkovito opredelili poslovni model, ciljne skupine in akcijski načrt. Celoten proces je trajal kar tri leta.

Bistveno hitreje so morali svoj model poslovanja prilagoditi v Cloud Services, je povedala Iryna Moiseyeva. S sodelavci so po odhodu iz Ukrajine do novih strank pristopali na podlagi treh stebrov: strokovnosti, hitrosti in agilnosti, fleksibilnosti. Izbrali so storitev, po kateri je bilo povpraševanje v Evropi veliko, konkurence pa manj, ter jo začeli intenzivno ponujati na trgu.

Matevž Kmet (Acies Bio) dela v podjetju, v katerem produktov, ki so jih razvijali za druge stranke, potencialnim ne smejo razkriti. Zaradi občutljivosti razvoja, s katerim se ukvarjajo, ne morejo komunicirati prek oglaševanja, člankov, blogov ali sejmov. Lahko pa komunicirajo na konferencah in kongresih, na svoji spletni strani, prek znanstvenikov, ki so že sodelovali z njimi ter priporočil strank, kar si zagotovijo v pogodbenih določilih. Da bi morebitnim strankam lažje razložili potek sodelovanja, so razvili Smartroute - prikaz procesa, kako pridejo do unikatne rešitve za stranko.

Tone Stanovnik (Špica International) je poudaril prednosti Slovenije in slovenskih podjetij pri naskoku na tuje trge:

1. Slovenija je majhna in agilnost je lastnost majhnih igralcev,
2. Smo na prelomnici, kar pomeni, da imamo korenine na čustvenem Balkanu, krošnjo pa v Evropi, to je najboljša kombinacija.
3. Na tem delu Evrope smo pod stalnimi spremembami, kar nas je utrdilo.

Te prednosti so tudi sami izkoristili pri nastopu na ameriškem trgu. Kljub številnim strankam tam fizično nimajo niti enega zaposlenega, nudijo pa vso potrebno podporo kar iz Ljubljane.

Poslovni psiholog Aleš Vičič je za konec razbil nekaj mitov o samozavesti:

• »Slabo je, če dvomiš vase«,
• »Prav je, da 'fejkaš'«,
• »Samozavest=samovšečnost«,
• »Samozavest je splošna osebnostna lastnost. Jo imaš ali pa je nimaš«,
• »Se je ne da izboljšati«.

Za samozavestnejši nastop tako v poslovnem kot zasebnem svetu predlaga, da se fokusiramo zgolj na določeno nalogo, spremenimo ne-ciljno usmerjeno mišljenje ter izogibalno vedenje.